21.11.2010

21. Liffe

Objavljeno v Pregledi avtor Jan G.

Danes se zaključuje 21. Ljubljanski filmski festival, ki je, dodajmo, tako kot lani, tudi letos bežno obliznil Maribor. Ker nisem cinemanijak in si ne vzamem časa, da bi festival premeril podolgem in počez, me ni zmedel urnik, ki je letos bojda belil lase nepotešljivim entuziastom, prav tako pa sem imel srečo, da sem se izognil projekcijam, ki so jih, kot opažam, spremljale mestoma nepremostljive tehnične težave. Pa naj ne bom brezbrižen, to so stvari, ki rišejo črne pike na izvedbo festivala, v isti sapi pa je treba biti razumevajoč in vsaj malo popustljiv, nenazadnje gre za projekt, ki je bil z 281 projekcijami 117 filmov v dvanajstih dneh na šestih prizoriščih za slovenske okvirje brez dvoma ambiciozen in plemenit zalogaj. 47 tisoč petsto prodanih vstopnic in 65 razprodanih predstav je več kot zadosten dokaz, da filmoljubi vseh sort podpirajo in cenijo vloženi trud.

Tako kot je zadnja leta običaj, je tudi tokrat festival pod okriljem Cankarjevega doma in taktirko programskega direktorja Simona Popka v mesto prinesel filmske bisere z vsega sveta, ki jih tekom leta le stežka najdemo na sporedih naših kinematografov, in na ta način prepričljivo nadaljeval poslanstvo ozaveščanja o filmski produkciji, ki na obrobju glavnega toka kilometrino nabira predvsem na takih in drugačnih mednarodnih festivalih. Tako smo med filmi, razvrščenimi v dvanajst programskih kategorij, lahko prisostvovali delom nadebudnih filmarjev in izmojstrenih cineastov, celovečernim in kratkim filmom, predvsem pa širokemu in pisanemu spektru izdelkov, ki se razpenja od težko pričakovanih in obče znanih kreacij do bolj obskurnih in ekstravagantnih eksponatov sedme umetnosti. Izpostaviti nemara velja še domiselno retrospektivo mestnih simfonij, pronicljivo sekcijo, posvečeno dvema ostrima cineastoma, Filipincu Brillantu Mendozi in Palestincu Elii Suleimanu, ter nenazadnje silno simpatičen in posrečen podaljšek Kinodvorovega programa Kinobalon za najmlajše in mlade po srcu.

Prav film iz te kategorije, mehiški Na morje!, si je s kolumbijskim Potovanje vetra prislužil posebno omembo žirije v sestavi Gorana Vojnovića, Charlieja Cockeyja in Franka L. Stavika ter obenem tudi sklenil včerajšnjo zaključno slovesnost. Na njej so nagrado za najboljši film po izboru žirije, tako zvani vodomec, namenili žgoči drami Podočnik grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa, po izboru občinstva pa je bila za najbolj prepričljiv izdelek proglašena futuristična animacija Technotise: Edit in jaz srbskega avtorja Aleksa Gajića. Sam se bom sodb na tem mestu vzdržal, objavljam pa seznam svojih vtisov, ki ga kanim v prihodnjih in kasnejših dneh še nadalje razširiti.

Perspektive:
Podočnik

Predpremiere:
Adžami
Skrivnost v njegovih očeh

Ekstravaganca:
Zakopan

Fokus:
Ropar

Retrospektiva:
Nebo nad Berlinom

Posvečeno:
Klavnica

Liffe.si

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

3 komentarjev

  1. mgerencer pravi:

    Bil na Liffu, lahko priporočam Zavarovalniško prevaro, Amer, Potovanje vetra in Zakopan – slednjega vidim, da si že recenziral.

    22.11.2010 ob 20:51

  2. ana pravi:

    Skrivnost v njegovih očeh sem si ogledala doma že pred časom….zame je bil strašno dolgočasen :) Približno tako zelo kot Winters bone.

    Rada bi, da me kdo razsvetli glede filma AMER. Kaj tako zoprnega pa še nisem imela možnost gledati. Sem vztrajala do konca…nisem še doživela, da je dobre pol dvorane odpeketalo sred in proti koncu filma.
    Svoje mnenje sicer imam, ampak se mi ga momentalno ne da izrazit :)

    Ogledala sem si Podočnik,
    Winters bone,
    Biutiful,
    Drevo,
    Hadewijch in Amer.

    Od vseh ogledanih sta mi bila najljubša Podočnik in Biutiful, pa tudi Hadewijch.
    Danes sem vrgla oko še na Edit i ja na utubeu – zgleda obetavno in smešno.

    23.11.2010 ob 00:07

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    Skrivnost v njegovih očeh očitno zelo radikalno polarizira gledalce, enim je sijajen, drugim popolnoma dolgočasen. Sam se uvrščam med prve, gre pa za precej starokopitno posnet film, morebiti tu tiči zajec.

    Amera nisem videl, predlagam pa mgerencerjev zapis o njem. Osebno mi je bil všeč tudi Winter’s Bone, hladen in surov film sicer, kakor tudi Podočnik. Mnenji o njiju bržkone še strnem.

    23.11.2010 ob 09:19

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !