Arhiv za mesec Oktober, 2007

4.10.2007

Človek grizli

Zapisano pod Ob strani avtor: Jan G.

Ob mednarodnem dnevu živali.

Werner Herzog je leta 2005 lansiral sijajen dokumentarec Človek grizli, ki sestoji iz posnetkov, ki jih je med svojim bivanjem med aljaškimi grizliji posnel znani entuziastični ekscentrist Timothy Treadwell, in pričevanj njegovih svojcev in prijateljev ter drugih strokovnjakov in ekologov, ki razrivajo svoj pogled na Treadwellovo bizarno početje. Treadwell je v kraljestvu orjaških medvedov preživel trinajst poletij – želel jih je pobližje spoznati, se jih dotakniti in živeti z njimi, hkrati pa jih obvarovati pred zunanjim svetom ter ljudem dopovedati, kako veličastni in posebni so. Herzogov film lahko potemtakem dojemamo z vsaj dveh perspektiv; prvo zaznamuje naravovarstven vidik, ki z iskrenimi amaterskimi posnetki ne posreduje zgolj glasila o ohranjanju grizlijev, temveč problematiko zajema mnogo širše in opozarja na pomembnost obvarovanja celotnega ekosistema, druga pa se posveča predvsem Treadwellu samemu in njegovi unikatni percepciji sveta. Herzog sicer ne poskuša skriti, da so samooklicanega varuha dvjine mnogi pojmovali kot norca, čudaka, blazneža in bedaka, da jih je, potem ko ga je skupaj s spremljevalko Amie Huguenard leta 2003 požrl sestradan medved, nemalo dejalo, da je pač dobil, kar je vseskozi iskal, niti ne zanika, da je prestopil mejo med ljudmi in živalmi, ki bi jo moral upoštevati sleherni posameznik, ter da se je, kot so ga ostro obtoževali tamkajšnji domačini, naravovarstva loteval napak, toda ko s pristnim, zanesenim cinefilskim zanosom secira njegov skrbno posneti material, ne more skriti impresioniranosti in spoštovanja, ki ga do iskrivega, akoravno vidno maničnega posebneža čuti.

S tega izhodišča se odpravi na subtilno popotovanje v globine introvertne osebnosti, raziskuje Treadwellovo eksistencialno krizo, soočenje z mračno preteklostjo in spopadanje z notranjimi strahovi ter končno ujame njegovo odrešitev, ki jo je, razočaran nad človeško družbo, našel v infiltraciji v medvedjo skupnost. Beg nazaj v neokrnjeno okolje, vračanje na stopnjo naravnih zakonov in ponovno posvajanje “primitivnega” odnosa med človekom in naravo se morda zdi smela, predvsem pa pretirano idealistična teza, a Herzog je ne poskuša utemeljevati kot pravo in edino možno, pač pa Treadwella postavlja za zgled posameznika, ki je s povratkom v prvobitno stvarnost izpopolnil svojo osebnost in našel notranji mir. Človek grizli je melodramatičen, mestoma tragičen, a v svojem bistvu izrazito optimističen portret kontroverznega ekologa, ki ob neprecenljivi kolekciji depikcij naravne dediščine povsem spontano polemizira filozofijo človekovega bivanja.

IMDb

Človek grizli