28.10.2007

1408

Objavljeno v Kritike 1-D avtor Jan G.

Za apatičnega pisatelja Mikea Enslina (John Cusack) se zdi, da je videl vse predelave, reciklaže, parafraze in rimejke Hitchcockovega Psiha, original pa nesrečno zamudil, oh, ali pa vse predelave, reciklaže, parafraze in rimejke Kubrickovega Sijanja, le izvirnik ga je bodisi obšel bodisi je nanj pozabil v poplavi sličnih izdelkov. Zato niti ne čudi, da ostane miren in malone ravnodušen ob ropotih, ječanjih, cviljenjih in zamolklih zvokih vseh sort, ki jim je priča ob zbiranju gradiva za svoje knjige – v njih popisuje doživljaje v odmaknjenih hotelih, za katere pravijo, da v njih straši, a Enslin vse prevečkrat naveličano ugotavlja, da so legende in pripovedke le prazne marnje brez kančka soli. Morda se prav zaradi nevznemerljivega tona njegova dela prodajajo le na policah s šundom, toda ko nekega dne prejme razglednico s pomenljivim svarilom, naj v sobo 1408 ne hodi, začuti, da je pred njim dogodivščina, ki bi kanila preporoditi njegovo pisateljsko kariero. Brez okelvanja se torej požene v New York, v prestižni hotel Dolphin, kjer si pribori ključ znamenite sobe z zloveščo zgodovino, dasiravno ga fini, speglani, če hočete napol satanski menedžer (Samuel L. Jackson) poskuša na vsak način odvrniti od tega, da bi vstopil vanjo. “Eh, le kaj je tu tako posebnega in mračno misterioznega,” se sprašuje Enslin, ko se nastani v povsem običajnem in skrajno vsakdanjem prenočišču; da pa je bil sklep vendarle malce preran, se izkaže brž, ko soba oživi in se izza vogalov priplazita kdo drug kot Hitchock in Kubrick.

Ako bi junak bolje in detajlneje preučil njuna opusa, bi si nemara znal poiskati zatočišče pred silovitim viharjem, v katerega ga brez milosti pahne režiser Mikael Håfström, tako pa ga nekontrolirano premetuje med brezkompromisnimi žanrskimi sferami, ki sta jih najbolje obvladala prav dotična cineastična mojstra – zdaj se znajde v šokantnem suspenzu, zdaj v ekscesnem noiru, spet drugič se pred njim nenadoma pojavi oglušujoči brezzvočni zid ali pa, še slabše, stekleno ogledalo, ki odseva vse fobije in komplekse njegove podzavesti. In bržkone se prav iz tega razloga na momente zdi, da Håfström ne adaptira le istoimenske kratke zgodbe Stephena Kinga, pač pa vzporedno prelistava Sartrejevo eksistencialistično dramo Za zaprtimi vrati, pri čemer Enslin z vesoljno odtujenostjo in brezbrižnostjo prekaša vse tri nepoboljšljive grešnike, ki jih je Sartre kazensko postavil v pekel. Na žalost filmu v drugi polovici začne pojemati sapa, alegoričnost postopno zbledi, tematska kompleksnost se prelevi v iskanje srečnega konca, klavstrofobična atmosfera drastično pade, skozi stene pa vse pogosteje curljajo ponarodeli izcedki skrajno šablonskih grozljivk. Ko Hitchcock in Kubrick protestno zapustita prizorišče, kontinuiteta in integriteta filma dokončno odpovesta, Shyamalan pa sodelovanje pri epilogu odločno odkloni, zatorej 1408 konzumiramo z mešanimi občutki, cmok v grlu pa pušča predvsem dejstvo, da se je drama z visokim potencialom še enkrat več ujela med zobata kolesa avtomatiziranih hollywodskih strojev.

5/10

IMDb

1408

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

6 komentarjev

  1. lukav lukav pravi:

    To sem gledal in zraven pretežno zehal .. Že tačetek z nekim posiljenim vsiljevanjem njegovega običajnega življenja, ki se na koncu izkaže za ”kao” pomembnega .. Sicer pa sem se tegale podviga lotil 3x (prva dva sta se končala v snu), tretji pa do realizacije ni zaostajal, le srečo je imel, da sem gledal podnevi ..

    28.10.2007 ob 21:13

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Ojoj, si zloben. :D

    Prvi del – Cusackov dialog z Jacksonom, nastanitev v sobi in “začetni udarci” – so meni sicer všeč, tako obrtniško kot tematsko (če izvzamem uverturo, ki je zares malce okorna), in me je posrkal vase, nato pa se mi zdi, da zmanjka idej in elegance, naenkrat film zastane. Kaj hočemo, Šesti čut se ne zgodi vsak dan. ;)

    28.10.2007 ob 22:35

  3. lukav lukav pravi:

    hehe mah tisto s surfanjem pa potem odpiranje pisem, knjigarna, ogled hotela .. meni se je zdelo vse preveč raztreseno ali bolje rečeno nametano, dokler te film ne vrže v samo dogajanje .. je pa res, da je ta del za razliko od nadaljevanja še najbolj všečen haha .. Kake scene so res gnile – tisto z oknom, drugače pa se zgubi v vsem tem dogajanju, ko ti kaže da je vse v njegovi glavi, hkrati pa te skuša prepričat da to ni res .. No ja, vsaj moje videnje ali pač karkoli .. Emm jap Sixth Sense is uej uej better

    28.10.2007 ob 23:18

  4. Jan G. Jan G. pravi:

    Ja, se strinjam. Nametanost ne bi bila problematična, če bi bila zgodba bolje povezana, urejena po nekem redu, em, na nek način pojasnjena in utemeljena. Kakšna je Jacksonova vloga (morda Faustov pakt), kaj se resnično dogaja, kaj je le iluzija,…, tole se mi zdi vse preveč ohlapno. Dobro bi bilo prebrati Kingovo literarno delo – ne verjamem, da poda eksplicitno interpretacijo, ker bi sicer táko po moje posredoval tudi film, verjetno pa so namigi boljši in bolj očitni, dočim je film dobro zastavljen le na “začetku”, kasneje pa se izgubi v nedorečenosti.

    29.10.2007 ob 18:24

  5. trip trip pravi:

    To je eden redkih filmov, pri katerih nisem zdržal do konca. Pa ne zaradi “groze” :)

    29.10.2007 ob 19:41

  6. Gregor pravi:

    Ja na zalost res zgubi, kar n začetku lepo zastavi in nadpovprečno izpelje. :(

    5.11.2007 ob 20:20

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !