7.10.2007

Fopoln zločin

Objavljeno v Kritike E-I avtor Jan G.

Morda ste videli film grškega filmarja Costa-Gavrasa Obglavljenje, v katerem je francoski kemijski inženir, potem ko je izgubil službo v papirnem industrijskem obratu in dve leti prečemel na “dopustu”, začel zbirati prošnje svojih konkurentov in jih likvidirati enega za drugim. Njegovi masakri, nerodni in komični, kakor se za umirjenega družinskega človeka pač spodobi, so bili kakopak alegorija kapitalistične gonje, problematike brezposelnosti visoko izobraženega kadra ter revolta zoper prestrukturiranju tovarn in seljenju industrije v manj razvite države. Že prav, že res, toda pomislite, katero prizorišče moderne civilizacije bi kruto, brezkompromisno in krvoločno kompeticijo nemara ponazorilo bolje in efektivneje od francoskega predmestja, ki od povprečnega posameznika za ceno komfortnega bivanja terja nečloveške napore in zatekanje k skrajnim prijemom? Oh, jasno, nakupovalni center. Ni ga kraja, ki bi vojno za dobiček utelešal očitneje – tu imate konflikt med nakupovalci, ki se želijo dokopati do najboljšega in najcenejšega blaga, tu imate konflikt med stranko in prodajalcem, ki skuša iztržiti čim več, in nenazadnje, tu imate konflikt med uslužbenci, ki so za boljši status in višji rang pripravljeni storiti karkoli.

Tako pridemo do ekstravagantne črne komedije Fopoln zločin španskega režiserja Álexa de la Iglesie, kjer se narcisoidni šarmer Rafael González (Guillermo Toledo), neke sorte mačistični vibrator in dobro podmazani stroj za prodajo ženskega perila, bojuje za promocijo v šefa oddelka, ki pa mu jo pred nosom odnese starejši, izkušenejši kolega (Luis Varela). Rafael ga – resda nenamerno in po spletu okoliščin – odstrani, ne ve pa, kaj in kam naj s truplom? Na pomoč mu priskoči raztresena sodelavka Lourdes (Mónica Cervera), ki se, navkljub svojemu ne prav privlačnemu izgledu, izkaže za usodno femmo fatale; nastalo situacijo namreč dobro izkoristi in Rafaela priklene nase. Ta na rovaš sijajno izpeljanega zločina sicer pride do zaželenega delovnega mesta, toda neomejenost in svoboda samca, ki sta mu s tem odvzeti, ga močno žulita, zato niti ne čudi, da je film, po katerem seže, prav Hitchcockov neprezračeni psihološki triler Kliči M za umor. De la Iglesia s tem ultimativno dokaže, da opresivne atmosfere filma noir ni težko prezrcaliti v lucidno komercialno okolje, da to pred naivnim posameznikom skriva vsaj toliko pasti kot zakajene, nepregledne cineastične sfere ter da je ta v navidez bleščečem, kaotičnem kravalu ukalupljen nekako tako, kot so bile v povojni suspenzni krizi prikljenjene figure ekspresionizma, ki jim je deformacija družbe odtegnila prostost. Fopoln zločin je vizualno atraktivna, nekonvencionalno satirična in neprizanesljivo pikra reciklaža noira in surrealizma, seveda precizno premerjena in umetelno prikrojena po postavi današnjega socialnega sistema.

7/10

IMDb

Fopoln zločin

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

3 komentarjev

  1. lukav lukav pravi:

    Ah, kako ti dobro pišeš :lol:

    Mi je že kar bedasto pod vsak komentar napisat, to pa moram gledat, to sem mislil gledat ipd. :) GADEAM lol

    9.10.2007 ob 21:48

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Hvala. :)

    No, tale je prav zanimiv, tako da ti ga resnično priporočam – lahko ga gledaš za zabavo, lahko zelo zares (bodisi kot parafrazo markantnih žanrov ali satiro družbe). Se je pa prejšnji vikend vrtel v Kinodvoru, na žalost le dvakrat ali trikrat… se mi zdi.

    9.10.2007 ob 22:02

  3. lukav lukav pravi:

    Sold .. :D

    11.10.2007 ob 23:16

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !