21.09.2007

Gandhi

Objavljeno v Ob strani avtor Jan G.

Ob mednarodnem dnevu miru.

Težko boste našli film, ki pravičnost, svobodo in mir promovira bolje, efektivneje in konkretneje kot biografija duhovnega voditelja gibanja za neodvisnost Indije Mahatme Gandhija (Ben Kingsley), ki jo je leta 1982 posnel angleški režiser Richard Attenborough in z njo odnesel kar osem prestižnih zlatih kipcev. Piše se leto 1893, ko mladega Gandhija kot ambicioznega indijskega odvetnika v Južni Afriki vržejo z vlaka, ker želi potovati v prvem razredu. Njegova koža ni prave barve. Diskriminaciji se upre z lepo besedo in nenasilnimi protesti in sčasoma se mu pridružijo številni somišljeniki, predvsem zatirani in obubožani indijski imigranti, s katerimi uspe izposlovati pravičnejši, manj rasistični zakon. Ko se leta 1915 vrne v Indijo, ga pozdravijo kot nacionalnega heroja, jasno, v njem vidijo potencialnega odrešitelja, ki bi iz dežele lahko odgnal britansko kolonialno oblast. Indijo prepotuje podolgem in počez in se, potem ko uvidi bedo in pomanjkanje podjarmljenega kmečkega prebivalstva, odloči, da je treba oblast podeliti njim. Priseganje k asketstvu in patriotski nagovori imajo na revno ljudstvo velik vpliv in kaj kmalu se v deželi začnejo vršiti mirne vstaje in pasivni odpori, s katerimi se britanska vojska ne zna dobro spopasti. Gandhi se v obdobju tridesetih let večkrat znajde v zaporu, a popularnost mu nikoli ne upade in kraljeva oblast se je nazadnje prisiljena pogajati z njim. S težko izbojevano neodvisnostjo pa začnejo na dan prihajati do tedaj nepomembne verske razlike med večinskimi hindujci in manjšinskimi muslimani, ki botrujejo k odcepitvi Pakistana in se kasneje sprevržejo v kravo državljansko vojno – ostareli Gandhi se razočaran zateče h gladovni stavki in je v njej odločen trmasto vztrajati, dokler si nasprotni strani ne podata rok.

Attenboroughov film je izvrsten triuren portret spoštovanega mirovnika, ki z realistično lučjo osvetli praktično vse njegove najmarkantnejše poteze za dosego indijske avtonomnosti, med katerimi je morda najbolj navdihujoč 400-kilometrski marš proti obali Indijskega oceana. Še večjo vrednost pa biografiji daje kompleksna upodobitev mnogoterih Gandhijevih obrazov; spoznamo ga kot zagnanega pacifista, ki prevzame preprosto kmečko obleko – to si simbolično šiva sam –, spremljamo njegov skokovit vzpon v odločnega retorika in pogumnega glasnika ljudstva, opazujemo njegov odnos do žene, doumemo njegovo nepopustljivost, neuklonljivost in trmo, razumemo versko tolerantnost in mesijansko postavo ter ga nenazadnje uvidimo kot potrto, obupano in vidno osramočeno figuro, ko njegovi “učenci” izgubijo glavo in delujejo zoper načelom, za katere se je srčno boril. Gandhijev portret poleg tega nazorno prikazuje širše politično okolje zavzemanja za indijsko samostojnost v prvi polovici 20. stoletja in je posledično neprecenljiva interpretacija historičnih virov, izpostavlja pa tudi številne moralno-etične norme, ki še danes, v dandanašnji družbi izzvenijo idealistično in neuresničljivo. A prav tu je skrita glavna odlika Attenborougovega izdelka, zakaj Gandhi bazira na zgodovinskih dejstvih in stvarnih dogodkih, s tem pa v svet pošilja važno in brezčasno sporočilo o uresničljivosti globalnega miru in modrega reševanja rasnih, verskih in nacionalnih konfliktov.

IMDb

Gandhi

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

8 komentarjev

  1. Dajana Dajana pravi:

    O lepo, da si nas spomnil na ta film.

    21.09.2007 ob 08:34

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Z veseljem.

    21.09.2007 ob 09:09

  3. paucstadt paucstadt pravi:

    Uf, ja super film.Kingsley bi lahko odigral našega Drnovška, mar ne? :)

    21.09.2007 ob 17:19

  4. lukav lukav pravi:

    HA! Kar nekaj domače naloge si mi naložil .. :)

    21.09.2007 ob 23:24

  5. Jan G. Jan G. pravi:

    @paucstadt: Ti ti, šaljivec;).

    @lukav: Kar pogumno; kjer je volja, je tudi pot. :P

    22.09.2007 ob 18:05

  6. lukav lukav pravi:

    .. in kjer je pot, je tudi postojanka ;D

    22.09.2007 ob 21:58

  7. trobentica trobentica pravi:

    Ben Kingsley je fantastičen igralec. Škoda, ker se ne izpostavlja primerno svojemu talentu. Death and the Maiden je moj najljubši. Polanski, itak.

    28.09.2007 ob 20:43

  8. mrXfilm » Jezero pravi:

    [...] po robu fundamentalistični ideologiji. Ob vsem tem pa je moč čutiti zgodovinsko vrenje ob Gandhijevem prizadevanju za neodvisnost Indije ter na drugi strani vse močnejši stik z angleško kulturo, ki [...]

    14.10.2007 ob 20:53

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !