Arhiv za mesec Avgust, 2011

5.08.2011

Izvorna koda

Zapisano pod Kritike E-I avtor: Jan G.

Režiser Duncan Jones sodi v gardo mladih angleških filmarjev. Predlani je presenetil s suverenim prvencem Mesec, v katerem je s portretom osamljenega in stravmatiziranega lunarnega delavca drezal z vprašanji manipulacije človeškega duha in telesa ter se s tem — vsaj za moje pojme — dostojno poklonil vesoljskim znanstveno-fantastičnim klasikam na čelu s Kubrickovo 2001: Odisejo v vesolju, Tarkovskiyjevim Solarisom in Scottovim Iztrebljevalcem. Svoje udejstvovanje sedaj nadaljuje s filmom Izvorna koda, ki je po tematski plati Mesecu sličen izdelek in je bojda celo drugo oglišče še nezaključenega avtorskega trikotnika, kar nenazadnje potrjuje tudi nezgrešljiva vez med vsebinskima strukturama filmov.

Zgodba se vrti okoli vojaškega operativca Colterja Stevensa (Jake Gyllenhaal), ki se prebudi na vlaku v Chicago. Okoliščine so milo rečeno čudne; njegov zadnji spomin je misija v Afganistanu, sedaj pa mu nasproti sedi neznana sopotnica (Michelle Monaghan), ki se predstavlja kot njegova sodelovka. Colter pretresen spozna, da se je znašel v telesu neznanega moškega, na vlaku pa kmalu zatem odjekne silovita eksplozija. Zmedeni vojak se znajde sam v tesnobni komori, edini stik s civilizacijo pa je zveza s poveljnico Goodwinovo (Vera Farmiga), ki mu postopoma izda, da je vključen v tajno operacijo, ki spominja na video igro in v kateri ga nepretrgoma injicirajo v vzporedna vesolja, da bi odkril, kdo je na vlaku podtaknil bombo. Colterju ne ostane drugega, kot da ponujeno nalogo sprejme in pri tem poskuša izbrskati, kako se je znašel v njej.

Na prvi pogled zapletena štorija gledalcu z vsaj malo koncentracije in potrpežljivosti ne predstavlja pretrdega oreha; za zdolgočasene bo nedvomno interesanten  in kratkočasen umski izziv, zajedljivi bodo v njej brez težav našli premnogo distrakcij in za malo malico pripravili ličen seznam neobrušenih robov končne sestavljanke, tisti bolj pozorni pa bodo znali razbrati iztočnice, ki jih Jones bolj ali manj posrečeno lansira in jih lahko v grobem razslojimo na motive eksistenčnega boja in družbene morale ter vršičke filozofskega diskurza o obstoju vesoljnih paralel in korelacij med njimi. Po tej tretji plati Izvorna koda vsekakor predstavlja spodoben umotvor, ki z več kot solidno obrtniško izrezljanostjo ponuja zadovoljivo filmsko doživetje, vendarle pa se ne uspem otresti občutka, da je Jonesu zmanjkalo ambicij, da bi film prignal do avtentične tesnobnosti in hipnotičnosti prvenca, in sposobnosti, da bi projekt zastavil obširneje in ga razvil v kompleksnejšo sliko. Kritično gledano je zato izdelek kar malce ponesrečen poskus piljenja avtorskega sloga, ki z epilogom prej kot ne nakazuje vdajo mainstreamu, v katerem pa ob bombastičnih spektaklih, kot je lanski Nolanov Izvor, Jones roko na srce s tako skromnimi in neelastičnimi zasnovami nima kaj iskati.

6/10

IMDb