19.11.2010

Zakopan

Objavljeno v Kritike T-Ž avtor Jan G.

V kino sem zavil v pričakovanju spretne eksploracije klavstrofobije in panike, angleško govoreči triler španske produkcije Zakopan, ki ga je baje v pičlih sedemnajstih dneh posnel Rodrigo Cortés, pa poteši apetite in v resnici prinaša še več. Zgodba se vrti okoli ameriškega tovornjakarja Paula Conroyja (Ryan Reynolds), ki se zbudi v leseni krsti, zakopan pod zemljo, pri roki pa ima le vžigalnik in mobilni telefon. Zmedeno prične klicariti naokoli in tako izvemo, da je na službovanju v Iraku padel v zasedo in izgubil zavest, nakar so ga domačini očitno steptali v zabojnik in zakopali pod rušo. Ne mine dolgo, ko na zvezo dobi ugrabitelja (José Luis García Pérez), ki od njega zahteva, da mu priskrbi mastno odkupnino, kar Paula pahne v mrzlično borbo s tesnobo in časom, predvsem pa z zamotanimi upravnimi in operacijskimi aparati zunanjega sveta.

Priznam, da mi je smela avtorjeva zasnova, da film v celoti odvije na circa dveh kubičnih metrih, že sama po sebi silno po godu, nad njeno izpeljavo pa v končni fazi tudi ne morem imeti resnih pripomb. Cortés se z zahtevno nalogo spopade premišljeno in s spretnim izmenjavanjem različnih perspektiv v majhen dogajalni prostor vnese prepotrebno dinamiko; tako enkrat zremo s prvoosebnega vidika, drugič se kamera gnete v pretesnem zabojniku ter okorno in majavo dokumentira protagonistove napore, spet tretjič se otrese okvirjev in se dramatično dvigne ali pomakne v stran do večjega zornega kota. Avtor z neobičajnimi snemalnimi koti, slogovnimi delikatesami in rezkim zvočnim aranžmajem, ki neogibno ličijo na manire Hitchcockovega ustvarjanja, efektno stopnjuje suspenz pripovedi ter s taktnim nizanjem klimaksov in vmesnih elementov žgoče tragikomedije gledalcu z izjemo peščice kontemplacijskih segmentov ne daje niti trenutka za oddih.

Moč je torej zaključiti, da Cortés dobro unovči scenarij, več pripomb pa je slišati na račun zgodbe. Nima se smisla sprenevedati, da ta mestoma pobegne iz meja naturalistične stvarnosti, a bi sam ocenil, da večino časa pragmatično ostaja v njeni bližini, k čemur pa v veliki meri botrujejo tudi morbidna atmosfera, mučeniška upodobitev glavnega lika in nenazadnje avtentičnost glasov, ki se prek mobilnega telefona vključujejo v dogajanje. Poleg tega se nam kaj lahko primeri, da obremenjeni s takimi in podobnimi pomisleki površno spregledamo zares lucidno prispodobo utesnjenosti malega človeka, ki se plete tekom celotne štorije in posreduje ostro kritiko družbene brezbrižnosti, ki v interesu politike in kapitala navadne smrtnike postavlja v brezizhodne položaje v boju za vsakdanji kruh ter jih nadalje zavaja z lažmi in jim hinavsko odreka pomoč. Kot tak film ne prinaša zgolj interesantne in drzne kompozicije, ki bi služila sama sebi v namen, temveč navrže tudi utemeljeno in dobro zabeljeno dramo, katere učinek ne popusti še dolgo po zadnjem rezu.

8/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

9 komentarjev

  1. filmoljub pravi:

    Si se vrgel bolj v žanrske vode? :D Zanimiva zasnova in drzen projekt; me pa zanima, kako so določene stvari dramaturško pojasnjene, saj si mislim, da ima v tovrstnih zgodbah verodostojnost pomembno vlogo – npr. če lahko govoriš po mobilcu in loviš signal, se da s triangulacijo oddajnikov zelo hitro določiti tvoj položaj, razmeroma natančno. Se tega ni domislil?

    19.11.2010 ob 12:13

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Žanrske vode? Ne vem, če že, nenamenoma; gledam, kar mi pride pod nos. ;)

    Sicer pa, kot pravim, pretenciozna zasnova daje mnogo za zobati okoli realnosti zgodbe. Menim, da ta ostane verodostojna, spustiti se pregloboko pa je za moje pojme nekorektno.

    Vodja posebne enote za iskanje ugrabljenih, s katerim protagonist stopi v stik, temu večkrat sporoča o tem, da poskušajo locirati njegov položaj prek mobilnega telefona, kar pa je, če sem prav razumel, v vsej natančnosti zapletena reč, ker je operater tuj, številka kodirana, signal slab in podobno. Ne poznam prav dobro tehničnega ozadja in ne vem, kako zelo je to za lase privlečeno, a recimo, da so me pojasnila zadovoljila in da film izbere pravšnjo pot na meji med pretirano nonšalantnostjo in opreznostjo. Tako recimo vsak opazi, da protagonist pošlje video prek smsa, par sekund za tem pa dobi ugrabiteljev odgovor. Nekdo bi ob tem zakričal in zbežal iz dvorane, sam pa verjamem, da so tovrstni kompromisi, v kolikor ne gredo predaleč, v filmu včasih preprosto neogibni.

    19.11.2010 ob 13:17

  3. filmoljub pravi:

    Malce picajzlast sem zato, ker me je zadeva pravzaprav pritegnila in si jo bom po možnosti tudi ogledal. Režiserja doslej nisem poznal, Reynolds pa mi po vlogah tipa Van Wilder ali Snubitev ni baš izrazito ljub, a me je tudi že prijetno presenetil v Adventurelandu ali rimejku Amityvillske zgodbe, kuriozna izbira za tako vlogo.

    19.11.2010 ob 13:36

  4. Jan G. Jan G. pravi:

    Nič zato, pa tudi sam nisem hotel biti preveč osoren, le poudariti sem želel, da me s tira meče metodično nerganje o nerealnostih, ki se primerijo v filmu. ;)

    Film sicer nedvomno priporočam. Režiserja tudi sam poprej nisem poznal, kar zadeva Reynoldsa pa se moram strinjati. Me je pa tokrat zelo prepričal.

    19.11.2010 ob 14:03

  5. filmoljub pravi:

    Osoren? :lol: Bejž no, saj nisem občutljivo ženšče s PMSom. Me pa vsekakor zelo veselijo opisi manj znanih in neodvisnih/tujih filmov, na kakršne se zadnje čase osredotočate kolegi blogerji — če se že jaz dolgočasno držim povečini mainstreama.

    19.11.2010 ob 17:57

  6. Jan G. Jan G. pravi:

    Se mi zdi, da bom tudi jaz še prehitro nazaj v tem sedlu. :)

    Mimogrede, nekaj sem govoril o Cortésovem težko spregledljivem koketiranju s Hitchcockovim slogom, pa naj zato opozorim še na tale fin promocijski plakat, ki je čeden in očiten poklon Vrtoglavičinemu.

    No, ali pa plagiat, se bo kdo oglasil. V resnici lucidni grafični oblikovalec Saul Bass ni bil prav navdušen nad prirejanjem svojih del.

    20.11.2010 ob 10:21

  7. mrXfilm » 21. Liffe pravi:

    Programska kategorija: Ekstravaganca

    21.11.2010 ob 22:43

  8. Buried (2010) pravi:

    [...] morda me je malček zaneslo, ne vem, bom spoznal kasneje. Vsekakor moram v branje ponuditi tudi recenzijo kolega Jana, ki je o njem pisal že pred časom in je po mojem mnenju obdržal več objektivnosti [...]

    28.12.2010 ob 01:35

  9. FxMedia » Špica – Buried pravi:

    [...] igre režiserja s kamero in lučmi. Več o filmu niti ne bi pisal, saj so svoje mnenje zapisali že drugi [...]

    4.01.2011 ob 11:56

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !