2.11.2010

Snemaj! Snemaj!

Objavljeno v Kritike O-Š avtor Jan G.

Efekten in s pohvalami sprejet španski šoker Snemaj!, čigar pripovedni koncept je temeljil na reportažnem vidiku novinarskega para na nočnem delu, smo pri nas, ako me spomin ne vara, v prvo videli na Ljubljanskem filmskem festivalu pred dvema letoma, že kak mesec prej pa so v Kinodvoru ob praznovanju čarovniškega praznika v takrat premierni izvedbi Noči grozljivk zavrteli njegov nagel ameriški rimejk. Predvčerajšnji filmski maraton, ki prerašča v posrečeno tradicijo, je navrgel še nadaljevanje originala, v katerem Jaume Balagueró in Paco Plaza nadalje razvijata zgodbo o srhljivi epidemiji neznanega virusa, ki vse živo spreminja v krvoločne slinaste nakaze.

Tokratni protagonisti so člani elitnega policijskega voda, ki pod poveljstvom odločnega funkcionarja (Jonathan Mellor) s snemalno opremo in težko strelno mašinerijo vkorakajo v razvpito stanovanjsko poslopje v središču Barcelone. Po spiralnem stopnišču se hitro prebijejo do podstrešja, na kraj izvirnega greha, kjer je, kakor smo se naučili v prvem in z vsemi podrobnostmi spoznamo v drugem delu, vatikanski duhovnik v potu svojega obraza pripravljal medikament za deklico, okuženo z nalezljivo satansko norostjo. Kajpada so se stvari zalomile, hudič je iztegnil lovke širom po stavbi in si sedaj utira pot na prostost, Balagueró in Plaza pa zaigrata na lajno obscenih klišejev žanra in z dodajanjem figur in kamer na igralno desko ponovno zavrita kaotični vrtiljak.

Za lase privlečena štorija za razliko od tesnobne kvazi-dokumentaristične naracije že v originalu ni bila kdove kako močan atribut filma, a je dramaturgiji z zložnim razgrinjanjem uvodnih nejasnosti pri napredovanju akterjev vse višje pod streho hiše vsaj služila kot kolikor toliko trdna in zanesljiva hrbtenica. Tokrat zgodba, načeta s ceneno in prežvečeno premiso o obsesiji z zlom, ki ob premočrtnem upodabljanju eksorcizma ne poraja omembe vrednih izpeljank, na žalost ne določa niti repa in glave zbeganega dogajanja, kar ima celo vrsto posledic, ki se odslikavajo v razvodeneli atmosferi in nestanovitnem ritmu filma. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je tak hendikep za srhljivko kratke metraže, ki naj bi gledalcu brez pretiranega moraliziranja posredovala instanten možganski šus, pogubne narave, s čimer sta španska ustvarjalca, ki sta s prvim delom tako nenadejano zanetila iskrico v kadečem pepelu šokerjev, posnetih iz roke, bržčas nepreklicno zapravila pozornost prenekaterega navdušenega cinefila, ki bi ga interesiral ogled kakršnegakoli novega dela, kaj šele dveh — najprej tako zvanega prequela, nato pa še z epilogom namignjenega dogajalno širšega vsebinskega izcedka.

4/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

6 komentarjev

  1. filmoljub pravi:

    :D Jejhata. Zdaj so se pa še Španci lotili sequelizacije in franšiz. Še malo, pa bo tole postalo špansko ‘Rezidenčno zlo’ in bo manjkala le še 3-D inačica, v kateri bo po možnosti imela svoj kameo performans Mila Jovović. Vtis in ocena me kajpak ne presenečata.

    Z omenjenega maratona bi me pa, četudi zgolj na kratko, zanimal tvoj vtis o ultranizkoproračuncu Splinter. Nisem sicer prepričan, ako si kot pristaš tega žanra tako prizanesljiv kot (včasih) jaz.

    2.11.2010 ob 20:08

  2. mgerencer pravi:

    Se strinjam z oceno. Prvi del je postavil letvico kar visoko, predvsem s svojo ultrakinetičnostjo in podajanjem dobrega, klavstrofobičnega vzdušja. Predvsem pa je ravno dovolj in zadovoljivo ošvrknil zgodbo o eksperimentih cerkve, hudiču … V tem drugem delu se gre po mojem preveč v zgodbo in ozadje ter tako izpade vse malce za lase privlečeno. Včasih je manj zgodbe boljše, hehe. Vzdušje je še vedno dobro, mene so najbolj nervirali tisti froci.

    2.11.2010 ob 20:14

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    filmoljub, Splinterja žal nisem videl, si me pa spodbudil k ogledu, hvala. Se bom oglasil, če/ko pride na vrsto.

    mgerencer, se strinjam, vpeljava trojice najstnikov nima nekega pravega smisla, deluje bolj kot poceni mašilo. Sicer imam občutek, da Balagueró in Plaza skušata z njimi med drugim doseči sličen učinek, kot v prvem delu s stanovalci preklete stavbe, a so slednji, se mi zdi, veliko bolj prepričljivo izkazovali obraze nervoze, panike in paranoje.

    2.11.2010 ob 21:43

  4. paucstadt paucstadt pravi:

    Hehe, tole pa vsi kritizirajo :) Prvi del je naravnost fantastičen, drugi del samoumeven torej… Verjamem, da izvirniku ne seže do peta… I`ll pass.

    2.11.2010 ob 22:25

  5. filmoljub pravi:

    Em, okej. Le da sem se malce nerodno izrazil; vsekakor je pred ogledom Splinterja mogoče bolje ne imeti previsokih pričakovanj.

    3.11.2010 ob 08:21

  6. Jan G. Jan G. pravi:

    Vzeto na znanje. :P

    3.11.2010 ob 21:16

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !