10.08.2010

Glasnik

Objavljeno v Kritike E-I avtor Jan G.

Glasnik je moralka o spopadanju ameriškega vojaka s posttravmatičnim sindromom iraške vojne, ki v ospredje peha zgovoren lik mladega operativca (Ben Foster), ki je po tragični peripetiji v boju poslan v domovino in tam premeščen v enoto za obveščanje svojcev o nesrečah vojakov. Videti je, da ga je življenje na fronti dodobra čustveno izmozgalo in le stežka se ponovno vklaplja v družbo, a si uteho kmalu poišče v ženi (Samantha Morton) enega izmed pokojnih vojakov, sčasoma pa razvije tudi pristno prijateljsko vez s svojim nadrejenim (Woody Harrelson). Ob tem na plan postopoma curljajo njegove trpke more iz vojnega vsakdana, ki se končujejo z razkritjem dramatične izkušnje, iz katere navkljub odlikovanjem ni izšel kot junak, pač pa kot ujetnik razjedajočih dvomov in psihičnih tegob.

Za režiserja Orena Movermana je Glasnik prvenec v tovrstni vlogi, saj se je v svetu filmske produkcije dosedaj preizkušal predvsem kot scenarist, po odpovedi nekaterih odmevnejših imen, ki so bila v igri za režijo, pa je tokrat dobil priložnost, da se dokaže tudi za kamero. Zaupani nalogi je brez dvoma kos in jo prav dobro opravi, a je na daleč jasno, da film bolj kot režija opredeljuje scenarij, ki ga je Moverman pripravil skupaj z Alessandrom Camonom; realizacija enkratne idejne zasnove, ki v protagonistu združuje perspektivo žrtve in priče gorja, je uvodoma vešča in ambiciozna, na žalost pa tekom filma bledi bodisi zavoljo premalo poudarjenih klimaksov bodisi zaradi pomanjkanja vsebinskih iztočnic, ki bi zvezno nadaljevale lucidno začrtan koncept. Bržčas se zato pozornost gledalca v večji meri preusmeri k opazovanju igralskih karakterizacij likov in pri tem v oči bode Harrelsonova prepričljiva interpretacija vase zavlečenega in kompleksov polnega poveljnika, ki v interakciji s Fosterjevo suvereno predstavo daje osnovo interesantnemu portretu introvertiranih posameznikov, ki drug v drugem najdeta zvestega in zaupanja vrednega tovariša. S končnega vidika tako tematska kompozicija sicer deluje kanec neusklajeno in neuravnovešeno, a lahko film zavoljo tehtnih premis kljub temu ocenimo kot povsem spodoben doprinos v zadnjem času ponovno popularnemu žanru vojnih dram in ga v več aspektih tudi na kvalitativnem nivoju spečamo z bolj prepoznavno Bombno misijo, kar se ne more šteti kot zanemarljiva pohvala.

6/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

1 komentar

  1. mrXfilm » Oskarji 2010 pravi:

    Stranska moška vloga – Woody Harrelson,
    nominacija
    Izvirni scenarij, nominacija

    10.08.2010 ob 17:14

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !