7.08.2010

Izvor

Objavljeno v Kritike E-I avtor Jan G.

Slišal sem ondan zbadljivo opazko, da je vzburjenje filmskih entuziastov okoli nove kreacije angleškega wunderkinda Christopherja Nolana primerljivo s kričečimi izbruhi najstnic ob premieri filma iz popularne vampirske sage. Neotesanosti navkljub gre primero oceniti kot tehtno in umestno, ozrite se vendar naokoli, in se povprašati o izvoru vsesplošne manije. Pogled na trendno krojačevo kolekcijo daje spodoben odgovor; zloglasni Izvor v eno sklaplja spektakularen portret razpetega protagonista, ki mu sledimo v Batmanovih novih oblačilih, in cikcakasto štorijo, reprezentirano v filmih Following, Memento in Skrivnostna sled, tako da je z mastno promocijsko zabelo vprašanje odziva filmske trume zares le retorične narave.

Pripoved preveva ideja o vdiranju v sanje drugih, kar pohlepnim šefom mogočnih korporacij omogoča zvito krajo važnih informacij iz podzavesti konkurenta. Z dobičkonosno obrtjo se s svojimi pajdaši bavi skrivnostni Cobb (Leonardo DiCaprio), čigar življenje pa je nasproti pričakovanjem vse prej kot z rožicami postlano; ob kiksu ga čaka krogla, onkraj dosegljivosti mala otroka, v podzavesti pa pokojna žena (Marion Cotillard). Izhod iz primeža poklicnega prekletstva mu naposled ponudi japonski industrijalec (Ken Watanabe), ki pa ne naloži le rutinske kraje, marveč mu zastavi nalogo, da v sanje novopečenega milijonarja (Cillian Murphy) zaseje absurdno idejo, da ta razpusti podedovan gospodarski imperij.

Kakor obelodani Cobb, smel podvig terja nevarno pot globoko v podzavest, predstavljeno s pretenciozno konvolucijo štirih nivojev sanj, kjer je vsak nivo labirint zase in se na vsakem čas pretaka počasneje. Zagoneten pripovedni poligon Nolan lušči sistematično in nazorno, prilagojeno najmanj zbranemu gledalcu v dvorani, ter tok dogajanja poganja z nabritimi akcijskimi figurami, za katerimi se skriva prenekater domiseln obrtni prijem, in zadovoljivo osnovanimi motivi protagonistovega razkola, ki zadevajo njegovo zmedeno podzavest, prepredeno z morami preteklosti in hrepenenji o svetli bodočnosti. Ob tem se vsebinski klobčič odvija s tečnim zanemarjanjem predstavitve in razvoja stranskih likov, kanček prenagljenim nizanjem klimaksov, kronično slogovno nedorečenostjo in hudo tematsko praznino, saj robustno interpretacijo sanj in zajedljivo vprašanje varljive realnosti prej ocenjujem kot Potemkinovo vas kakor mesnat preplet psihološke in filozofske snovi. Rekel bi, da Nolanu na čase zmanjkuje prostora pri trpanju svojega megalomanskega koncepta v normirane okvirje visokoproračunskega projekta ali pa je njegova idejna zasnova preprosto premalo domišljena, dekadi tesanja in piljenja navkljub.

Pa vendar še zdaleč ni vse tako klavrno, kot se kritično otepajoč navdušenih mnenj o presežnosti in prelomnosti izdelka naprezam naslikati. Slepomišil bi, če bi tajil, da je Nolanu z žanrskimi postavkami heista in misterija uspelo pretkano prikriti od vsega hudega zguncano šablono znanstveno-fantastičnega spektakla in požlahtniti njeno tvar, s kompleksnimi idejnimi zametki dodobra razvneti domišljijo gledalcev in le-te posredovati z vedrim in špasnim fluidom,  predvsem pa z relativno skromno in zadržano rabo računalniških efektov demonstrirati, da je dandanes še vedno moč sproducirati vratolomen filmski tobogan, ki ne izgleda kot digitalno zmanipulirana eksplozija konsumne koruze. In zavoljo tega me ob Izvoru konec koncev ni sram zamaknjeno zavzdihniti kot raznežena najstnica ob pogledu na postavnega krvosesa.

8/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

5 komentarjev

  1. Jan Kralj pravi:

    Po ogledu tega projekta me znova preveva občutek, ki ga poznam od prejšnjih Nolanovih del. Čeprav ogorčen, saj film niti približno ni 3. najboljši na svetu, kot nas preprečuje IMDB, razočaran, ker ne upravičuje “hypa”, ki se spleta okrog njega, ob oziranju nazaj ugotavljam, da je film pravzaprav odličen.
    Ni popoln, ni prelomen, ne postavlja novih standardov, vseeno pa zagotovi 2 uri in pol odlične zabave in vmes postreže z nekaj res sladkimi sladkorčki kot je recimo pretep v vrtečem hotelu.

    Lepo videti, da nisem edini, ki ni zapadel v vsesplošno manijo in da tudi ti ostajaš na realnih tleh.

    P.S.: Ker si kar dvakrat omenil trenutno najslavnejšo vampirsko sago na svetu, moram vprašati: Se lahko nadejamo recenzije Mlade lune ali se ob morebitni ne-desetki bojiš napada harpij?

    7.08.2010 ob 20:35

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Si me pa dobil; sem zares razmišljal tudi o kaki taki objavi, pa zavoljo neznosne širine sage še nisem uspel zadovoljivo premleti. No, morda pa se mi sčasoma le posreči. ;)

    7.08.2010 ob 20:52

  3. paucstadt paucstadt pravi:

    Jaz pa padam v vsesplošno manijo, vsak dan bolj. Veliko premišljujem o filmu in ga cenim kot odličnega. Zame osebno prelomen. Kdaj bom šel iz kina spet tako zadovoljen? Pri svoji recenziji čustev nisem uspel potlačiti in sem spisal povsem subjektiven spis. Bi pa prerez twilighta bral tudi jaz, meni je nekaj uspelo zapisati, ampak tretjega dela pa ne mislim gledati, res ne.

    7.08.2010 ob 21:14

  4. Jan G. Jan G. pravi:

    Paucstadt, tvoj zapis sem prebral, dobro si ga podkrepil z argumenti in se povečini z njim tudi strinjam, me pa določene stvari glede filma ne zadovoljivo. Nič zato, vsakemu svoje.

    Glede premlevanja Twillighta pa sedaj že zares čutim neke sorte obvezo. :P

    7.08.2010 ob 21:31

  5. mrXfilm » Izvorna koda pravi:

    [...] kot ne nakazuje vdajo mainstreamu, v katerem pa ob bombastičnih spektaklih, kot je lanski Nolanov Izvor, Jones roko na srce s tako skromnimi in neelastičnimi zasnovami nima kaj [...]

    5.08.2011 ob 16:54

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !