31.07.2010

Samski moški

Objavljeno v Kritike O-Š avtor Jan G.

Celovečerni prvenec modnega guruja Toma Forda, posnet na podlagi istoimenskega romana Christopherja Isherwooda, pomenljivo pospremi dan v življenju introvertiranega angleškega profesorja (Colin Firth) na delu v Los Angelesu. Pišejo se šestdeseta in urejeni samec se utaplja v spominih na tragično preminulega partnerja (Matthew Goode), medtem ko mu sedanjost razen nostalgičnih večerov z zdolgočaseno prijateljico (Julianne Moore) in odkritih koketiranj radovednega študenta (Nicholas Hoult) ne prinaša prav ničesar poživljajočega. Bodočnost je negotova; izpraznjena pisarna, novi naboji za zaprašen revolver in še kaj niso optimističen obed.

Pozna se, da je Ford po profesiji modni kreator, njegov izdelek se namreč ponaša s prefinjenim aranžmajem, ki sijajno ujame estetiko dobe in ga odločilno zaznamuje silna občutljivost za vsakršen detajl, kar se odraža v do potankosti izpiljeni scenografiji, čedni kostumografiji, kristalno čisti fotografiji in melodični glasbeni podlagi. Pa kljub temu je obrtni perfekcionizem vsaj kanec postavljen ob bok, ko se filmu posvetimo še s tematskega aspekta, zakaj naravnost imenitna je pahljača eksistencialnih in družbenih tem, ki se razgrinja tekom melodramatične pripovedi. Firth z dovršenimi igralskimi figurami lucidno ujame protagonistov preboj iz resignacije in brezizhodnega obupa do nenadnega življenjskega razsvetljenja, Ford pa z blago humorno obarvanim tonom in posrečenimi dovtipi, ki jih polaga na jezike likov, poskrbi, da drama ne zdrsne do sfer samonamenskega dekorja. Na morebitne ugovore o dolgočasnosti in razvlečenosti se ne oziram.

7/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

9 komentarjev

  1. mrXfilm » Oskarji 2010 pravi:

    Glavna moška vloga – Colin Firth, nominacija

    31.07.2010 ob 19:10

  2. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Meni se je zdel slab, precenjen, povsem nezanimiv, pa tudi ves pomp okoli igre Colina Firtha mi ni jasen.

    31.07.2010 ob 21:02

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    Iztok, prebral sem tvoj zapis in se enostavno ne strinjam. Film je resda počasi tekoč in od daleč nevpadljiv, pa vendar se mi zdi bogat in polnovreden, prepreden je s številnimi poantiranimi življenjskimi premisami, ki so projecirane na glavnega protagonista, a jih ni nujno opazovati le v tej omejeni obliki. Kdo se bo oglasil, da vendarle že malce pretiravam, mogoče, ne glede na vse pa vztrajam, da gre za tematsko in obrtno dovršen in zelo dobro domišljen film. :P

    31.07.2010 ob 21:31

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ne vem no, temo prebolevanja ljubljene osebe sem doslej videl v tisočih filmih in praktično vsi so me zadeli bolj močno.

    31.07.2010 ob 21:57

  5. Jan G. Jan G. pravi:

    Oh, to je pavšalno, kaj pa bolj razčlenjeno? Iskanje življenjskega smisla, spogledovanje z idejo samomora, družbeno uveljavljanje z obzirom na spolno usmerjenost in tozadevno odprtost do družbe, pa obratno, sprejemanje posameznika v družbi, strah in diskriminacija, poleg tega sem in tja še vprašanje moralne starostne distance med partnerjema, vprašanje smotrnosti nadzora, popolnega obvladovanja in striktnega urejanja življenja, pa še bi se dalo naštevati. Vse te teme resda niso na glas razpihnjene, so pa kar dobro razčlenjene ali pa vsaj pomenljivo načete.

    31.07.2010 ob 22:16

  6. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Isti šmorn, pač znane teme, ki jih film ne obdela prav nič drugače kot že mnogi filmi pred njim, rekel bi, da jih obdela veliko slabše, saj jih le nakaže in ne dodela.

    Poleg tega pa je še strašno dolgočasen, hladen, neizrazit in sila povprečno odigran s strani Colina Firtha.

    Pač moje mnenje, kaj morem. :)

    31.07.2010 ob 22:50

  7. Jan G. Jan G. pravi:

    Ne pristanem, temam so pač postavljeni široki okviri, film pa gledalca dobro vodi po razkošno odmerjenem prostoru. Ampak naj bo, se strinjava, da se ne strinjava. ;)

    31.07.2010 ob 22:54

  8. filmoljub pravi:

    O filmu sicer nisem posebej pisal, vsekakor pa me je Firth izjemno presenetil, saj je kljub pestremu igralskemu stažu in odličnemu pedigreju doslej vendarle pristajal v bolj ali manj podobnih vlog(ic)ah. Že pri kolegu Goodfellu sem sicer malce negodoval nad style over substance (ki me v filmih včasih moti) in okleval med ocenama 7 in 8, vendar je glede na psihosocialni komentar in spolno usmerjenost (tako protagonista kot ustvarjalca filma) tak stilizem verjetno bolj upravičen kot v kateremkoli drugem, podobnem ali ne, izdelku. Vsekakor zelo zanimiv, meditativen in obrtniško izpliljen film. Več prizorov se mi je zdelo izjemnih: recimo ko na parkirišču sreča mladega Španca, ali pa njegovo zanje predavanje na faksu, pa srečanje z Julianne (ki pa mi tokrat, prav nenavadno, ni bila tako všeč). Vsekakor pa niti slučajno mi ni pustil hladnega, dolgočasnega in razvlečenega vtisa.

    1.08.2010 ob 08:07

  9. marš na drini marš na drini pravi:

    film je zalo preprost, gre za zgodbo o človeku, ki zaradi spleta okoliščin postane čustveno popolnoma omrtvičen, brez izrazen, kar recimo ugotavlja tudi iztok, ampak seveda to oceni povsem napačno, tako z gledišča ocene igre firtha kot dinamike filma. zadevo izpeljati kot povsem brezizrazno, nedoživeto, mrtvo, skratka kot neko čustveno ravnino, je bil dejansko izziv. in v tem je tudi kvaliteta igre firtha. skozi film dejansko ne pokaže niti trohice emocij, nič, razen seveda na koncu. in kontrapunkt temu, ki je režiserju res uspel je to, da je to ničnost emocij dejansko nagradil z ostalimi karakterji v filmu, ki dodatno poudarjajo to brezčutnost glavnega junaka. recimo imaš njegovega študenta, ki se zanima za njegova predavanja in zanj kot osebo in ga vabi na pijačo, imaš sosedo z otrokom, ki spet nekako posega v to njegovo odsotnost z otroško nedolžnostjo in razposajenostjo, imaš staro prijateljico, ki še vedno hrepeni po njemu, moško prostitutko, ki mu na koncu plača brez da bi koristil uslugu. skratka, firth ima okoli sebe življenja na pretek, ni to nekdo, ki mu je svet obrnih hrbet, ampak nekdo, ki se odloči, da svetu povsem skrije to, kar čuti. ampak ne tako, da bi se pretvarjal, ampak tako, da postane popolnom hladen, neizrazit, kar iztok ugotavlja in kar tudi mora, saj je to več kot očitno. ampak to je dejansko poanta, ne pa manjko. in ko končno začne spet čutit, ko začuti življenje, dobi smrt. tisto smrt, ki jo je zasledoval, a je ni dobil in zakaj ne? ker tudi za smrt so potrebna čustva, ne moreš umreti brez njih. za smrt moraš biti živ, kar pač firth ni bil. ko je končno oživel je pa dejansko umrl, dobesedno.

    1.08.2010 ob 09:28

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !