22.07.2010

Greva

Objavljeno v Kritike E-I avtor Jan G.

Simpatični detour priznanega angleškega cineasta Sama Mendesa z nevpadljivim in ne preveč posrečenim slovenskim prevodom je zgodba o zaljubljenem paru, Burtu (John Krasinski) in Veroni (Maya Rudolph), ki v svojih tridesetih pričakujeta prvorojenko. Neustaljena, neizkušena in finančno nepreskrbljena špekulirata na pomoč Burtovih staršev (Catherine O’Hara in Jeff Daniels) iz Kolorada, ki pa na njuno presenečenje napovesta odhod v Evropo. Odločita se, da si dom poiščeta drugje in mahneta jo na izlet širom po Ameriki k starim znancem in prijateljem, da bi našla primerno okolje za vzgojo svojega otroka. Kljub navidezni neplodnosti in naivnosti njunega popotovanja ju to sooči z vprašanji lastne identitete ter ju ob srečanjih z bolj ali manj ekscentričnimi pogledi znancev na starševstvo postopno usmerja k pomembni ugotovitvi, da si mora dom vsak po svojih željah urediti sam.

Hitro postane jasno, da je Greva precejšen odmik iz Mendsovih dosednjih ustvarjalnih okvirjev. Zračnejša in veliko manj zapletena narativna kompozicija, kot smo jih vajeni, se z lahkotno ironičnim tonom sijajno poda svobodnjaškim maniram žanrskega filma ceste, ki mu Mendes z vpeljevanjem interesantnih likov, ki se izmenjaje vklapljajo v doživetja glavnih protagonistov, tudi konceptualno nadvse zvesto sledi. Na drugi strani bi bilo napak reči, da se avtor oddaljuje od svojih ustaljenih tematskih premis, ni namreč težko ujeti vzporednic prav z njegovo zadnjo študijo ameriškega predmestja, Krožno cesto, kar pomeni, da nam je v obed ponovno ponujen izostren, občutljiv in izredno pronicljiv portret mladega para na križišču mladostne brezbrižnosti in odgovornosti, ki jih prinaša družina. Vendarle pa se darežljivost filma v celoti ne skriva le v avtorjevem lucidnem poigravanju s slogom in na mestu je izpostaviti še druge atribute te iskrive in dopadljive komične drame, v prvi vrsti duhovit scenarij Davea Eggersa in Vendele Vida, všečno karakterno igro glavnih akterjev pa nezanemarljiv karikaturni doprinos stranskih igralcev ter nenazadnje tudi omamno fotografijo in okusno izbrano glasbeno podlago. Morebiti bi nerazpoloženega gledalca utegnil zmotiti kanček predvidljiv tok in konvencionalen razplet, a sam vztrajam pri mnenju, da je Greva sila samovoljen in svojeglav filmski bonbon, ki predstavlja prijetno, a žal spregledano presenečenje, ki sem ga tudi zato dolžan na vsak način priporočiti v ogled.

7/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

10 komentarjev

  1. paucstadt paucstadt pravi:

    He, greva z roko v roki, oz. z recenzijo k recenziji :D Se strinjam in pritrjujem oceni ter zadnjemu delu zadnjega stavka.

    22.07.2010 ob 20:59

  2. filmoljub pravi:

    A to kao zdej leti name (ki sem pod Paucovo recenzijo priznal, da še nisem gledal Krožne ceste)? ;) Dobrodošlica spet nazaj Janu po daljši odsotnosti, se veselim prihodnjih prispevkov, obema pa tudi pohvala za oba sijajna vtisa zadnjega Mendesovega umotvora, ki si ga bom dejansko poskušal čimprej ogledati.

    22.07.2010 ob 21:05

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    O, pa sva res skoraj sočasna in, kakor berem, tudi silno podobnega mnenja.

    Kar zadeva spregledanost, velja omeniti, da bo film avgusta predvajan pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Verjamem, da bo film v luštnem večernem ambientu še posebej očarljivo doživetje.

    22.07.2010 ob 21:13

  4. Jan G. Jan G. pravi:

    filmoljub, hvala, da odbijem žogico, pa pridajam še, da čakam na oba tvoja manjkajoča zapisa. ;)

    22.07.2010 ob 21:22

  5. Jan Kralj pravi:

    Še v živem spominu imam, s kakšnim posmehom sem bral opis bogve katerega filma, kjer je bil za žanr omenjen “film ceste”. Jan, poduči me, je to sedaj že splošna fraza ali bolj kot ne zgrešena skovanka, kakršnih je pri prevodu predvsem računalniških izrazov v slovenščino prepolno?

    22.07.2010 ob 21:42

  6. Jan G. Jan G. pravi:

    Jan, jaz sem izraz že nekajkrat zasledil in čeprav je ležerno neposreden, ga povzemam, ker se v moji glavi road-movie v slovenskem tekstu slabo bere (že čakam, da me kdo pograbi za ušesa zavoljo detour-ja). Poleg tega moram priznati, da mi je kar po godu – film ceste, film, ki ga je ustvarila cesta, ne glede na vse pa bolje kot recimo cestni film. Kak boljši predlog ali se boš navadil? ;)

    22.07.2010 ob 21:55

  7. Jan Kralj pravi:

    Navadil se verjetno ne bom nikoli, saj se še danes na skrivaj namuznem vsakič, ko slišim za operacijski sistem Okna XP, bom pa izraz strpno sprejel.

    Da ne bom preveč težek, pa je seveda, kot vedno, na mestu tudi pohvala za objektivno oceno ter argumentirano recenzijo.

    23.07.2010 ob 10:42

  8. Jan G. Jan G. pravi:

    No, opazka je bila vsekakor na mestu, s slovenskimi pretvorjenkami pa je pač tako, da so enim všeč bolj drugim manj. Sem se pa okoli filma ceste še malce razgibal po medmrežju in takole bom rekel – če je izraz dovolj dober za naše najljubše sosede, potem je tudi za nas. :P

    In seveda, najlepša hvala za laskave besede.

    23.07.2010 ob 10:52

  9. Jan Kralj pravi:

    No, dokler ne bo ta navdušenost nad prevajanjem šla predaleč, se ne bom več pritoževal. Ko bomo kakšen telefon prevedli v daljnozvok ali pa avtomobil v samopremikavščino, pa bom usekal po mizi. :P

    23.07.2010 ob 14:45

  10. ana pravi:

    uu, ta film sem gledala že pred časom na compu…zelo navdušena. V istem dnevu sem gledala tud Whatever works – Woody. Ta pa me je itak čist očaral. No, pa 2 days in Paris…ljubki, privlačni in noro simpatični filmi :D

    23.07.2010 ob 21:21

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !