20.07.2010

Alica v Čudežni deželi

Objavljeno v Kritike 1-D avtor Jan G.

Režiserja Tima Burtona poznamo po dobro začinjenih cineastičnih mineštrah, ki sestavine navadno črpajo iz bolj ali manj znanih literarnih predlog, a ne glede na to z žgečkljivim vonjem in nenavadnim okusom po pravilu nosijo močan avtorski pečat. Kakopak ni nič drugače z adaptacijo pravljičnih zgodb izpod peresa Lewisa Carrolla, obče znane Alice v čudežni deželi in njene manj prepoznavne kontrastne inačice Skozi zrcalo, ki opiše pobeg devetnajstletne Alice (Mia Wasikowska) iz zapete in konforme viktorijanske zabave v raztreseni in kaotični Spodnji svet. Odkar je temu s svojo zlobo in napuhom zavladala Rdeča kraljica (Helena Bonham Carter), ustrahovani prebivalci čakajo na izpolnitev prerokbe in prihod dekleta, ki bo ugnalo kraljičino zloveščo pošast, zato na zmedeno Alico polagajo vse svoje upe. Mlada in neodločna deklina mora tako ob pomoči Norega klobučarja (Johnny Depp) in njegovih somišljenikov prijeti kraljevi meč in v dobrobit sebe in čudežnega sveta izpolniti nalogo, ki ji je bila usojena.

Potrebno je poudariti, da je Burtonov film prava obrtna mojstrovina. Posnet pred zelenim zaslonom, kombiniran z računalniško animacijo in naknadno pretopljen iz običajnega v tridimenzionalni format skupaj z avtorjevim ekstravagantnim umetniškim slogom, ki često meji na popolno bizarnost in grotesknost, predstavlja več kot imenitno vizualno poslastico inovativnosti lačnemu gledalcu. Korak z Burtonovo vizijo živopisanega, šegavega in ljubko trčenega sveta uspe brez težav držati njegovemu preizkušenemu ansamblu, kakor tudi dobro izbranim nabornikom, med katerimi gotovo izstopa Wasikowska s suvereno upodobitvijo protagonistkinega osebnostnega zorenja. Kljub lucidno zamišljeni in v filmu prepričljivo izpeljani osnovni premisi dekletove emancipacije in osamosvajanja pa se ne morem otresti občutka, da prav na vsebinskem nivoju Burton s svojo scenaristično ekipo doživlja največji krč, zakaj zdi se, da fabula le linearno poravnava neurejene koščke Carrollove pripovedi in precej umetno povezuje špasne peripetije nevsakdanjih likov, na žalost pa ne prinaša ničesar izrazito dramatičnega in klimaktičnega. Bržčas hudomušna karakterna štorija, ki jo ponuja film, marsikomu zadostuje in strinjati se moram, da nemara celo predstavlja najboljši približek idealu ekranizacije Carrollovih knjig, pa vendar me jezik premočno srbi, da ne bi dodal, da so nekatera Burtonova prejšnja dela najzgovornejši dokaz, da taka oživitev pač ni avtorjev končni domet.

7/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !