27.01.2010

Beograjski fantom

Objavljeno v Kritike 1-D avtor Jan G.

Legenda o tako zvanem beograjskem fantomu, drznem mladem dirkaču, ki je leta 1979 speljal belega porscheja ter se z njim deset večerov podil po beograjskih ulicah in se norčeval iz mestnih oblasti, z izdelkom obetavnega srbskega filmarja Jovona Todorovića dobiva interesantno upodobitev na celuloidnem traku. Film je po rodu križanec med dokumentarcem in trilerjem ter z vidika molčečega voznika in neučinkovitih organov pregona v pretežno igrani obliki prikazuje razvoj dogodkov od mladeničeve kraje in začetnih dirkaških vragolij do resnega in angažiranega posredovanja policije, ki je še pred vrnitvijo predsednika Tita iz politične konference na Kubi primorana zatreti vročično in senzacionalno nočno dogajanje v centru glavnega mesta.

Premočrtna in v depikciji avtomobilskih zasledovanj popolnoma ustaljena akcijska preganjalka je gosto prešpikana z izrazito subjektivnimi in zanesenimi ter bolj ali manj zanimivimi in kredibilnimi pričevanji akterjev, ki so se znašli v bližini mladčevega podviga. Za razliko od njih Todorović vseskozi ostaja na povsem konvencionalni in nekritični distanci do voznikovih dejanj in odziva oblasti nanje, ob ohlapni in površinski definiranosti političnega ozadja pa je tudi epilog, ki se nagiba k naravni sodbi, da je mladenič postal prej slučajna kot načrtovana figura revolta, brez želenega efekta. Kljub temu filma ne gre v celoti diskreditirati, nemarno bi bilo namreč zanemariti prijetno nostalgično atmosfero, ki jo skozi celotno minutažo lično vzdržuje, nemara prav zaradi neobremenjenosti s politično zgodovino pa v končni fazi izzveni kot sproščen in docela gledljiv memento beograjskega fenomena.

6/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

Komentiraj