2.11.2009

Nadomestki

Objavljeno v Kritike J-N avtor Jan G.

Jonathan Mostow se je v režiji znanstveno-fantastične akcije odmevno preizkusil že pred šestimi leti, ko je ukrivljal jeklo in čas v povprečnem tretjem delu Terminatorja, tokrat pa se je s filmom Nadomestki vrgel na adaptacijo istoimenske stripovske štorije Roberta Vendittija in Bretta Weldelea, ki je, razrezana v pet tridesetstranskih zvezkov, izšla v letih 2005 in 2006. Na platnu se piše leto 2017 in ljudje na dan pokukajo le še z visokotehnološkimi, po njihovi podobi ustvarjenimi lutkami, ki jih upravljajo iz udobnih naslanjačev in jim poleg čednega izgleda zagotavljajo tudi  visoko stopnjo varnosti. Agent tajne službe Tom Greer (Bruce Willis) pa je nekega večera poklican na kraj uničenja neznanega robota, čigar degeneracija je skrivnostno pokončala tudi njegovega vodnika. Ko se izkaže, da gre za razvajenega sina premožnega iznajditelja nadomestkov (James Cromwell), se Greer znajde sredi napete zarote, v kateri mora potlačiti strah pred stvarnostjo in se v imenu človeštva boriti za svetlo bodočnost.

Stripovski zanesenjaki bodo Mostowu bržčas prizadeto žugali, ker je gibljivi sliki odtegnil surov, raskav in neobdelan videz grafične predloge, scenarista Ferrisa in Brancata pa srborito grajali, ker sta boleč in tragičen epilog preoblekla v srečen in idealističen konec. Sam bom raje zapisal, da Mostow zgodbo brez hujših distrakcij krmari skozi apokaliptično atmosfero in pridno skrbi za oster kontrast med ličnimi kulisami in morbidno realnostjo, medtem ko scenarista v svojem izdelku dobro razpihujeta duh cyberpunka in precej solidno razpečujeta pomenljivo premiso socialne odtujenosti in apatičnosti. Interesanten vsebinski moment predstavlja tudi protagonistova dilema ob ponujeni izbiri o prihodnosti človeške rase, ki implicira polemično tolmačenje mesijanstva, a tovrstna tematika resnici na ljubo presega okvire dotičnega filma in se nemara napihuje le v glavah strastnih privržencev žanra. Kljub temu – in kot se že pretežni del zapisa poskušam izjasniti – Nadomestki niso slab slogovni prispevek, ki pa v premetavanju karakteristik in postavk fikcijske distopije bolj kot impresionira kratkočasi in koketira.

5/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

8 komentarjev

  1. paucstadt paucstadt pravi:

    Oh slab, slab izdelek. Tehnično me navduši le zadnja sekvenca, ko nadomestki pomrejo kot naše čebele, ostalo gre bolj v pozabo.

    3.11.2009 ob 17:30

  2. filmoljub pravi:

    Kar zadeva Mostowa, pri svojem zadnjem zapisu pravkar omenjam njegovo podmorniščino U-571 (2000), sicer pa mi je bil dokaj všečen še njegov triler Breakdown (1997) s Kurcom Raslom. Ampak bržčas drži, sci-fi mu ne gre preveč, in še dobro, da si osebno od filmov z Brusom tako ali tako že dolgo ne obetam česarkoli in da tudi od dotičnega nisem imel prav nobenih pričakovanj.

    4.11.2009 ob 07:24

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    No, za Willisa bi sam rekel, da je vedno znal dobro unovčiti svojo igralsko karizmo, s čimer je marsikatero povprečno oziroma slabo akcijo napravil gledljivo. Je pa res, da je njegov igralski spisek leglo tovrstnih filmov in da so v številnih njegove karakterizacije boleče slične. Tudi za Nadomestke bi lahko trdili podobno.

    4.11.2009 ob 10:47

  4. filmoljub pravi:

    Drži, praktično povsod je enak (kar sicer velja za večino akcijskih junakov). Osebno mi je bil Brus gledljiv in zanimiv v filmih Die Hard (1988), Pulp Fiction (1994), Twelve Monkeys (1995), The Fifth Element (1997) ter Sin City (2005). Povsod drugod (če ne štejem serije Delo na črno s Cybill Shepherd), vštevši Šesti čut, Unbreakable in Lucky Number Slevin, se mi je zdel dolgočasen in patetičen.

    4.11.2009 ob 14:12

  5. Jan G. Jan G. pravi:

    Prikimavam izboru, ampak meni sta bili tudi sodelovanji s Shyamalanom povšeči (prvo bolj kot drugo), medtem ko v Lucky Number Slevin resnično nosi dokaj plastičen obraz.

    4.11.2009 ob 15:30

  6. filmoljub pravi:

    Oh, saj omenjena filma Šalabajz… khm khm, Shyamalana sta mi bila všeč, le da se sprašujem, ali ne bi k obema bistveno bolj in več prispeval kakšen drug (malce bolj karakteren) igralec namesto Brusa.

    4.11.2009 ob 18:00

  7. paucstadt paucstadt pravi:

    Ehm, ako smo pri Brusu. Meni je model, od nekdaj, morda res še od časov Dela na črno. Se mi zdi, da ima eno karizmo, ki jo ima le še malokdo. Tako da njegove filme vedno pogledam, je pa res, da je 90% teh pravi pofl. :) Ampak ok, pri njegovih filmih kakšnih velikih pričakovanj nimam, čeprav sta mi Šesti čut in Nezlomljivi kar ljuba. Ampak ja, je igralec, ki celo kariero fura en lik.

    4.11.2009 ob 19:25

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Film mi je kljub kopiranju tisočerih podobnih filmov odličen, saj ujame aktualnost stanja v naši hladni družbi.

    Glede Willisa, tip ima tako močno karizmo, da nekih hudih igralskih sposobnosti niti ne rabi. To seveda ne pomeni, da jih nima. Ima jih, le če mu jih dovolijo pokazati.

    Nikakor se ne strinjam, da snema slabe filme, za razliko od mnogih drugih, pravzaprav redko posname slab film. Je pa res, da mu kariero na vsake toliko časa reši nov del franšize Die Hard.

    In fantje, če boste pogledali tudi filme In Country, Blind Date, Mortal Thoughts, Billy Bathgate, The Last Boy Scout, Nobody’s Fool, Color of Night, North, Death Becomes Her, Breakfast of Champions, The Story of Us, The Whole Nine Yards, The Kid in recimo Alpha Dog, vam bo takoj jasno, da v vseh filmih niti približno ni enak.

    6.11.2009 ob 12:44

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !