15.10.2009

G.I. Joe: Vzpon Kobre

Objavljeno v Kritike E-I avtor Jan G.

Zdi se, da linije otroških igrač ameriške družbe Hasbro postajajo pravcati afrodiziak požrešnih hollywoodskih producentov; po bombastičnem spektaklu Transformerji in njegovem ultrabombastičnem nadaljevanju je namreč tu še nepretenciozna štorija o elitni vojaški enoti G.I. Joe, zasnovana na akcijskih figuricah, ki so znane predvsem po prekomernem poudarjanju ameriškega patosa in pretežnem impliciranju militaristične ideologije. Že bežen in površen vsebinski prelet da vedeti, da od tega kaj prida ne odstopa niti film. Fatalna Baronica (Sienna Miller) v službi preračunljivega poslovneža (Christopher Eccleston) in iznakaženega znanstvenika (Joseph Gordon-Levitt) ameriški vojski pri transportu izmakne revolucionarne raketne konice, s katerimi zlonamerna banda kani zasejati paniko med ljudsko rajo. Na drugi strani poveljnik G.I. Joe (Dennis Quaid) po ponesrečeni reakciji v svoje vrste rekrutira smela vojaka (Channing Tatum in Marlon Wayans), ki ob podpori molčečega mojstra borilnih veščin (Ray Park) in rdečelase operativke (Rachel Nichols) prevzameta glavni vlogi pri preprečevanju izprijenega načrta tatov uničujočega orožja.

Režiser Stephen Sommers, čigar dozdajšnje filmsko udejstvovanje zaznamuje predvsem sodelovanje pri slaboumnem blockbusterskem obujanju svoje čase zlovešče mumije, v tokratni eskapadi napravi vse, da bi producentu Lorenzu di Bonaventuri udejanil mokre sanje o akcijskem spektaklu z vizionarsko high-tech mašinerijo v ospredju. Rezultat je kakopak instantni razčefuk z bobnečim premetavanjem in prevračanjem, ki enega izmed vrhuncev denimo doseže ob veličastnem kolapsu Eifflovega stolpa. Zanimivo, pariški monument je pred petimi leti padel tudi v lutkovni satiri ameriškega imperializma in borbe zoper globalnemu terorizmu z naslovom Ekipa Amerika: Svetovni policaji, ki tudi sicer izgleda kot ustvarjalna skica Sommersove nebuloze. Seveda v tej primerjavi obstaja nezanemarljiva razlika, G.I. Joe: Vzpon Kobre ni namreč niti malo sarkastična in nabrita obravnava teme ter se ravno nasprotno jemlje povsem zares, kar pa ji elementa komičnosti pravzaprav ne odvzema; nič kaj skopo in zadržano sončenje supremacije superlativnih ameriških sil ter oaze limonadaste dramatičnosti, ki obvezno sledijo sekvencam adrenalinskega rompompoma, že v svojem konceptu, kaj šele s šablonsko dramaturgijo in retardirano igro, delujejo tako hilarično in groteskno, da jim iskren krohot – kaj zato če ciničen in posmehljiv? – pač ne more uiti. No, morebiti pa se v svoji ozkogledosti in metodičnem provociranju nerodno motim, zato naj se pred zaključno piko raztogotenemu bralcu, ki je kot gledalec doumel meni nerazpoznavno bistvo tega akcijskega vrtiljaka, za vsak slučaj opravičim za nevedno kracanje in sadomasohistični užitek, ki si ga ob torturi spremljanja tovrstnih izdelkov po mili volji jemljem.

2/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

18 komentarjev

  1. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Vidiš, stari moj, tukaj te ne bom nikoli štekal, da sta ti Transformers in tole sranje ista ocena. Da ne ločiš, da je eden veliko boljši od drugega in da ne sodita v isti koš slabih akcij.

    15.10.2009 ob 21:54

  2. paucstadt paucstadt pravi:

    Joj, Jan, pa zakaj, zakaj? :) ) Vse bolj opažam, da imaš mazohistična nagnjenja.

    15.10.2009 ob 22:16

  3. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Pauc, Jan pač gleda vse, kar je prav in edina pot do zares dobrega kritika. Da kritik dela nek osebni izbor, sam sebi škodi, saj potem filme ocenjuje zelo pavšalno in dejansko nima celotnega vpogleda v dogajanje.

    Tako se mu lahko zgodi, da pohvali nek film in nimam pojmam, da so isto stvar veliko bolje počeli že drugi film, česar pa on ne ve, saj jih ni gledal.

    Ali obratno, nek film proglasi za slabega, nima pa pojma, da je bilo še več slabših, ker jih pač ni videl.

    Prav zato mi je Jan kul, saj gleda art filme in tudi Garfilda :)

    15.10.2009 ob 22:26

  4. Jan G. Jan G. pravi:

    Iztok, ne mečem ju v isti koš. Transformerji so v smislu učinkov in akcije efektnejši, pa imajo zgodbo brez repa in glave, medtem ko jo pri G.I. Joe fabula bolj razpoznavna, dasiravno uboga in klišejska.

    paucstadt, kdo ve. :) Pa saj se ne odločim spočetka, da bo film slab, čeprav pri tovrstnih izdelkih že po uvodnih minutah postane jasno, kam sodi. Nato potrpim do konca, se tu in tam nasmejim, a pretežno zgražam in pačim; da bi z gledanjem prenehal na sredi, pa se mi vendarle ne zdi pošteno.

    15.10.2009 ob 22:34

  5. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    “Pa saj se ne odločim spočetka, da bo film slab”

    Točno tako. In prav tukaj se vsaj malo razlikuješ od Pauca, Filmoljuba in še koga.

    Bolj razpoznavna fabula? Stari, ta film je tako zanič, da fabule sploh nima.

    15.10.2009 ob 22:38

  6. Jan G. Jan G. pravi:

    Presežek ni, se strinjam. :D Ampak resno, meni se je zdela bolj jasna, močneje integrirana in lažje sledljiva kot pri Transformerjih.

    15.10.2009 ob 22:42

  7. filmoljub pravi:

    Točno tako. In prav tukaj se vsaj malo razlikuješ od Pauca, Filmoljuba in še koga.

    Jejhata, jejhata – sublimacija, psihološki prenos in samozanikanje so pa res mogočni dejavniki; nič čudnega, da so predmet satire in parodije v številnih filmih. Da ne boš naprezal možganske žleze, dragi “kolega”: to pomeni, da prav to počenjaš seveda ti, ne Pauc ali jaz. A priori se odločiš, da je film bodisi drek ali pa čisto zlato (sumim, da si marsikaterega ne ogledaš do konca ali pa ga zgolj previješ na fast-forward, kot to počenja tvoj idol), in potem na vse pretege obračaš svoje smešne fraze in kopičiš infantilne marcelovske presežnike, da bi to potrdil (seveda brez pravih argumentov in konteksta).

    Ko bi vsaj premogel malce samoironije in objektivnosti, pa bi prostodušno priznal, da se pač rad igraš s Transformerji, da v kino (pa tudi sicer) ne hodiš razmišljat in da v kinematografiji ter njenih zgodbah in likih vidiš predvsem mnoge kompenzacije za svoje frustracije. Bilo bi hudomušno, zabavno in zanimivo. Ampak to zahteva inteligenco in smisel za duhovitost, se bojim.

    16.10.2009 ob 08:01

  8. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    “A priori se odločiš, da je film bodisi drek ali pa čisto zlato (sumim, da si marsikaterega ne ogledaš do konca ali pa ga zgolj previješ na fast-forward, kot to počenja tvoj idol)”

    Od kje ti ta podatek?

    16.10.2009 ob 13:18

  9. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    In ja, tudi tebi ne bi škodilo malo igranja s Transformerji, bi nehal biti tak zapet, dolgočasen in povprečen nerd.

    16.10.2009 ob 13:19

  10. filmoljub pravi:

    Ojej, pa smo tam. Kateri “podatek”? Da to počenja Marcel (kar je večkrat javno priznal in je obče znano dejstvo) ali da SUMIM (poglej v slovar, kaj pomeni beseda), da to počneš ti?

    Transformerji so mi idiotski, se pa zelo rad s svojim sinom igram z lego kockami, to mirno in brez zadržkov priznam.

    16.10.2009 ob 13:27

  11. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Bom citiral bolj natančno, saj vidim, da spet ne znaš brati, kar je bil tudi glavni razlog, da si me vedno napadal.

    “A priori se odločiš, da je film bodisi drek ali pa čisto zlato”

    Od kje ti ta podatek?

    16.10.2009 ob 17:32

  12. filmoljub pravi:

    O, groza. Iz spoštovanja do Jana in njegovega bloga bom nehal to jalovo in moronsko debato.

    Mimogrede, Jan: Svetovni policaji so me seveda huronsko zabavali, medtem ko mi najbrž ni treba posebej omenjati, da si zgoraj (sila hudomušno in pronicljivo) opisanega umotvora ne bom ogledal. Čeprav me ob tem skrbi. Ja, prav ste prebrali. Močno me skrbi. Da si bom spet okrnil kvoto ogledanih filmov in potem “ne bom imel pojma, da je bilo še več slabših, ker jih pač nisem videl”.

    16.10.2009 ob 18:35

  13. bandit pravi:

    tu se pa strinjam z istokom kartnerjem

    you have to watch everything

    predvsem se mi zdi, da pri starih filmih sploh nimate podlage

    tja do 60ih še vsi gledate, starejših pa ne (čeprav je enkrat paucstadt nekje imel recenzirano the philadelphia story)

    16.10.2009 ob 20:08

  14. Jan G. Jan G. pravi:

    Če o določenih filmih ne pišemo, še ne pomeni, da jih nismo videli ali da jih ne gledamo. Kdor kolikor toliko redno spremlja filmske bloge, lahko ugotovi, da ima vsakdo od nas, ki se v prostem času bavimo s pisanjem, izoblikovan nek okvir, v katerem piše. Sam se pretežno ravnam po kinosporedu in poskušam vsaj površno slediti aktualnemu dogajanju v naših kinematografih, o starejših filmih pa pišem le priložnostno, pa kljub temu kar se da marljivo širim svoja filmska obzorja.

    Poleg tega menim, da je kvantiteti ob strani potreben in nujen tudi zdrav premislek o filmu. Maratonske filmske seanse se mi ne zdijo smotrne, morebiti bi celo rekel, da kažejo na nespoštljiv odnos do medija. Filmu je potrebno dati čas, da se uleže, treba ga je premleti in prespati. Ta samozadržnost posledično slej ko prej pripelje tudi do selekcioniranja filmov, saj vsega po vrsti po moje tudi ne gre goltati, je pa potrebno izbrati (da takole rečem) reprezentativen vzorec, v katerem je tako dobro kot slabo. In kakor berem, to v resnici tudi vsi počnemo.

    16.10.2009 ob 21:36

  15. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Jan, pri nekaterih je problem v tem, da imajo preveč lukenj za nazaj, se pravi filmov, ki bi jih morali že zdavnaj videti in se šele potem podati v pisanje recenzij. Ker te luknje šele zdaj krpajo, zamujajo mnoge ostale filme in na novejše filme večkrat gledajo povsem napačno in skozi neke oči kvazi poznavalca, ki bi samo Bergmanu pripel najvišjo oceno, pa čeprav je za Bergmana slišal šele včeraj.

    Pa tudi zgodi se, da nekega filma ne upajo pohvaliti, saj se bojijo, da se to ne sme, da ne bodo izpadli preveč komercialno naravnani. Kakega drugega pa ne pošinfati, ker se bojijo, da jim bodo potem rekli, da nimajo pojma.

    Vse preveč pa se tile fantje ukvarjajo s samimi recenzijami, se pravi s stilom pisanja recenzij in veliko premalo s samim filmom, ko pridejo komentirat drugam. Tu pa zmaga Filmoljub, ki še pri svojih ocenah sedaj vsaj pol ocene bluzi kako je navdušen nad tvojo oceno. Ko se kje oglasi pa večkrat napiše samo, da je super recenzija in tako naprej.

    Skoraj nikoli ni debate o filmu, ampak le o recenziji. Prav to sem mu hotel vedno dopovedati tudi jaz, pa mi ni uspelo, zato sva kao skregana. Jaz sem zapisal recenzijo, on pa je popizdil zaradi mojih stavkov, me začel žaliti, filmska debata pa je bila seveda onemogočena.

    Tudi midva sva imela nek spor, pa sva ga, vsaj upam tako, lepo rešila in se znava zelo dobro pogovoriti o kakem filmu. Ko se oglasi Filmoljub, pa se seveda začne prepir, saj ne zna pa ne zna brez žaljenja.

    Ti si upošteval mojo prošnjo po spravi in lepi debati in zato te zelo spoštujem in zelo rad zahajam na tvoj blog. Paucstadt tega žal ni zmogel in v vsakem mojem komentarju vidi napad ter pametovanje, Filmoljub je itak zgodba zase, ti pa si kul poba in upam, da bo tako tudi ostalo.

    Sam nisem nikoli priletel na nek blog in koga napadal kako piše in da nima pojma in da je kreten, Filmoljub je to počel pri meni, zdaj pa se dela, da sem kao jaz bedak in da nisem sposoben za lepo debato. Z mnogimi imam kul debato, z njim pač ne gre, ker se brez veze pizdi tudi tam, ko mu res nič nočem.

    Pa oprosti za smetenje, toda ko se na kupu najdejo ljubitelji filma, je akcija, saj veš.

    16.10.2009 ob 21:55

  16. Jan G. Jan G. pravi:

    Iztok, v vaše prepire se ne mislim vmešavati, sam poskušam pretehtati vsako mnenje in ga tudi spoštovati, a ga sprejmem le, če je utemeljeno; in utemeljiti ga zna, če se potrudi, vsak. Slog in način izražanja pa ima, kakor je naravno, vsak svojstven in z malce manj provociranja z vseh strani bi bila navkljub temu debata povsem mogoča, saj, kakor opažam, znamo vsi vzeti na znanje utemeljen in neagresiven ugovor.

    16.10.2009 ob 22:48

  17. filmoljub pravi:

    Res nisem hotel, da bi se Janov blog spremenil v Trenja. Ampak sem res prestar za to sranje, veste, da bi toleriral to infantilno Iztokovo nevrotičnost oz. izmenične izpade primitivizmov in gartnerizmov, pa spet oportunistične spravljivosti in prizanesljivosti, in potem tako v nedogled. (Da o njegovih izkrivljenih izjavah zunaj konteksta niti ne začenjam, ker se bom res razjezil.) Ja, prav ste prebrali, prestar. V bistvu sem (zanesljivo) starejši od Iztoka. Skoraj zagotovo sem začel filme (za katere me je navdušil oče) gledati dolgo pred njim, le da do nedavnega nisem pisal recenzij (vmes sem bil med drugim namreč zaposlen s takimi banalnostmi, kot so študij, družina in služba). Ne trdim, da sem jih videl več (od kogarkoli), ker se mi to ne zdi bistveno. O tem sem tudi pisal. In o starejših filmih (čeprav sem marsikateri vedno vnovič znajde na mojem blogu, kar preverite) ne pišem zato, ker jih JAZ ne poznam (prav nasprotno), temveč zato, ker jih večina bralcev blogov ne pozna in je potemtakem nesmiselno pisati o pozabljenih relikvijah (razen o nesmrtnih klasikah). Zato se približno omejujem na časovni okvir od 70. ali 80. let dalje, za katerega še obstaja nek zgodovinski spomin gledalcev in ki je tudi glede filmskih referenc še približno smiseln ter upoštevanja vreden. Toliko, kar zadeva “tele fante”. Da je pa prav “kolega” tisti, ki mu je slog in oblika očitno pomembnejša od vsebine recenzij (kar dokazuje z groteskno izmaličenimi frazami in s posnemanjem bedastega izrazoslovja nekega filmskega kritika) – za razliko od drugih blogerjev, ki se brez odvečnih stilskih odtenkov in slengizmov trudijo/mo pisati v lepem maternem jeziku – pa je tako boleče očitno, da se v to sploh ne bom spuščal.

    17.10.2009 ob 07:53

  18. bandit pravi:

    “Res nisem hotel, da bi se Janov blog spremenil v Trenja”

    meni prav paše debatiranje in ker na to temo nimamo nekih forumov so tudi blogi dobri :P

    17.10.2009 ob 13:10

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !