29.07.2009

Slepota

Objavljeno v Kritike O-Š avtor Jan G.

Slepota, filmska adaptacija odmevnega istoimenskega romana portugalskega pisatelja Joséja Saramage, je dramatična pripoved o nenadni in skrivnostni epidemiji slepote, ki zajame človeštvo in povzroči strahovit kolaps družbenih norm. Osrednja zgodba se osredotoča na skupinico, zbrano okoli očesnega zdravnika (Mark Ruffalo) in njegove ljubeče žene (Julianne Moore), ki vida ne izgubi, a moža vseeno spremlja v karanteno, kamor oblasti zaprejo obolele. Ko pod težo ekstremne situacije popusti moralni sistem, se pod poveljstvom nasilneža in kolerika (Gael García Bernal) oblikuje primitivna horda, ki vnese nemir v poprej dobro in pravično urejeno skupnost, in zdravnikova žena je zaradi svoje nepojasnjene odpornosti na bolezen edina, ki lahko žrtve terorja popelje v svobodo.

Brazilski režiser Fernando Meirelles je na rovaš barvne raznolikosti in intenzivnosti socialne drame Božje mesto in konspirativnega trilerja Zvesti vrtnar znan kot domiseln aranžer in v tej maniri ne razočara niti s Svetlobo, v kateri z različnimi vizualnimi triki in stalno prisotnostjo blede palete všečno in avtentično upodoblja svet, ki ga je zajela bela kuga. Več pomislekov se poraja ob pripovednem konceptu; kamen spotike številnih očes je Meirellesovo zatekanje k izrazito počasnemu tempu, česar pa sam ne bi slepo grajal, raje bi opomnil na poudarjeno subtilnost ter pretenciozne aluzije in alegorije, ki se spontano in zlagoma odkrivajo, a zdolgočasenemu in nepotrpežljivemu gledalcu v večji meri ostajajo skrite, pa vendar je, roko na srce, Meirelles mestoma premalo udaren, impulziven in nenazadnje realističen, saj od svoje perfekcionistične stiliziranosti ne odstopa niti v najbolj dramatičnih momentih zgodbe. Ne glede na to mi je všeč tematska interpretacija dogajanja v karanteni ter upodobitev mračne plati človeškega značaja, ki je sorodna študiji iz Hirschbieglovega Eksperimenta, kakor tudi depikcija pogorišč civilizacije, ki jih ujetniki ugledajo onkraj mrež in ograj, spominjajoč na sicer boljšo in lucidnejšo Cuarónovo panoramo iz filma Otroci človeštva, predvsem pa bi rad opozoril na spregledano parabolo o mesijanstvu zdravnikove žene ter odgovornosti, ki jo je zaradi svoje imunosti primorana prevzemati. Ob tem bi nemara lahko zaključil, da je Slepota prevranjeno in docela pretirano grajan izdelek, kar je po Shyamalanovem Dogodku in Darabontovi Skrivnosti megle nov poskus pretresa žanra, ki pa vnovič bolj ali manj neupravičeno roma na smetišče apokaliptičnih trilerjev.

7/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

3 komentarjev

  1. filmoljub pravi:

    Ogled me še čaka, razen zanimive tematike pa me k njemu vleče še všečna igralska zasedba (zlasti Julianne).

    Hja, vsakdo ima svoj motiv. :)

    30.07.2009 ob 15:01

  2. Filip pravi:

    Priporočam knjigo.

    26.08.2009 ob 17:15

  3. mrXfilm » Cesta pravi:

    [...] akcijskimi zablodami, kot je Marshallov Sodni dan, se raje pretika med motiviko Meirellesove Slepote, Shyamalanovega Dogodka in Darabontove Skrivnosti megle, ki korajžno študirajo človeško naravo [...]

    21.08.2010 ob 19:29

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !