Arhiv za mesec Maj, 2009

2.05.2009

Revni milijonar

Zapisano pod Kritike O-Š avtor: Jan G.

Brez ovinkarjenja, od letos daleč najbolj čislanega izdelka, ki je gladko deklasiral konkurenco na večini prestižnih izborov za najboljše filmske dosežke leta, sem vendarle pričakoval malce več, kot sem dobil. Pa ne razumite me napak, Revni milijonar angleškega režiserja Dannyja Boylea je bilo nadvse interesantno in poživljajoče mašilo dveh ur, toda kaj ko v cineastičnem smislu v njem kljub tehtnemu razmisleku nisem ugledal ničesar zares ekscesnega in markantnega ter slovesu primernega.

Zgodba, podana s spretnim, dinamičnim in v večji meri retrospektivnim pripovedovanjem, govori o revnem, a iznajdljivem in bistrem indijskem mladeniču Jamalu (Dev Patel), ki se znajde na prisilnem zaslišanju, potem ko je na popularnem kvizu Lepo je biti milijonar nenadejano prilezel vse do zadnje stopničke. Izkaže se, da se za vsakim vprašanjem, ki mu ga je zastavil narcisoidni voditelj (Anil Kapoor), skriva zgodba iz Jamalovega otroštva, skozi katerega se je kot sirota iz revnega sluma prebijal s starejšim bratom Salimom (Madhur Mittal) in pozorno deklico Latiko (Freida Pinto). Medtem ko vročica pred zadnjim vprašanjem za najvišjo nagrado narašča, se njihove razidene poti vnovič prekrižajo.

Revnega milijonarja si bomo bržčas zapomnili po efektni živobarvni fotografiji, ki skupaj z vsebinsko premiso o odraščanju v zanikrnih urbanih četrtih riše številne paralele z Meirellesovim Božjim mestom. Vizualni svežini ob boku najbolj pritegne že omenjena naracijska kompozicija, s katero je Jamalova napeta izpoved večji del filma razcepljena v tri časovne prekate; četudi nas tak pristop mestoma prikrajša za nekaj suspenza, je prav razgibana forma morebiti najbolj pronicljiv in presežen aspekt Boyleove kreacije. V določenem smislu posrečen rezultat vrne tudi neortodoksno mešanje žanrov v duhu bollywoodskih filmov, po drugi strani pa prav konvolucija intrigantnega trilerja, socialne drame in melodramatične romance, skupaj z vseprisotno idealistično perspektivo, Revnega milijonarja trdno prikuje na raven konvencionalne poletne veseloigre, ki na noben način ne prinaša kredibilne, stvarne ter širše družbeno polemične depikcije slumov in življenja v njih. Še preden me okličete za zadrgnjenega zoprneža, naj povem, da se dobro zavedam, da ta objektivni vidik pač ne spada v domeno filma, pa vendar se od izdelka, splošno oklicanega za mojstrovino leta, nadejam resnejše in manj evforične obravnave zakupljene teme. Revnega milijonarja tako lahko proglasim za elegantno vezan poklon bollywoodski produkciji z neoporečno obrtniško strukturo ter v tem smislu ocenim, da film nedvomno zadošča standardom za luciden izdelek, mu pa vsaj po mojem skromnem, a iskrenem prepričanju naziv nepojmljive cineastične izkušnje ob tovrstnih kvalitetah še ne pritiče.

7/10

IMDb