22.11.2008

Snemaj!

Objavljeno v Kritike O-Š avtor Jan G.

Ko je z mladimi in inovativnimi cineasti v začetku devetdesetih let eksplodiral ameriški neodvisni film in je tekom dekade snemalna mašinerija postala priročnejša in bolj domačna, se je dalo zaslediti burne razprave o novi eri filmskega udejstvovanja, v katerih so bili ponavadi najglasnejši tisti, ki so hrabro in vizionarsko napovedovali revolucionarno invazijo gverilskih, iz roke posnetih mikrobudžetnih filmov. Iz današnje perspektive je bolj ali manj jasno, da se njihova videnja v dolgometražni produkciji niso uresničila in povsem laično ugibam, da je potencialne interesentne od ustvarjanja odvrnila bridka usoda naivnih, samooklicanih filmarjev, ki sta jih koncem tisočletja za malico pohrustala brutalna šokerja Zadnje oddajanje in Čarovnica iz Blaira. Španska režiserja Jaume Balagueró in Paco Plaza pa sedaj ponovno dregata v osje gnezdo in na nevarno preizkušnjo pošiljata zalo, ambiciozno in zagnano novinarko Ángelo Vidal (Manuela Velasco), ki se pri pripravljanju televizijske reportaže o nočnem delu španskih gasilcev znajde v stari stanovanjski stavbi v središču Barcelone.

Jasno, tu se brž prično dogajati bizarne in nepojasnjene reči – ostarela ženska v deliriju zgrize neprevidnega policista, specialne enote pa brž zatem obkrožijo stavbo in vanjo poleg novinarke, kamermana (Pablo Rosso) in gasilske ekipe zapečatijo še paleto stanovalcev, ki prestrašeno tehtajo svoj položaj in za dano situacijo izmenično obtožujejo drug drugega. Naenkrat pa se po hiši skokovito razširi nenavaden virus, ki ujetnike transformira v krvoločne, zombijevske divjake, ob čemer se osrednje stopnišče nemudoma spremeni v brezizhodni vrtiljak smrti. Balagueri in Plazi bi bržčas lahko očitali vsebinsko šablonskost, neavtentičnost in občasno površnost, pa tudi z razpletom, ki bežno in neutemeljeno ošvrkne cerkveno institucijo, se v ničemer ne proslavita, in vendar njun izdelek ob spretni rabi mockumentarnega sloga, cine-veritejskih tehnik in šejkajoče prvoosebne kamere zagotavlja na moč efektno žanrsko izkušnjo, še posebej žlahtna pa se mi zdi reprezentacija nervoze, panike, moraste paranoje, prvinske groze, utesnjenosti, klavstrofobije in disorientacije, ki variira in se v različnih odtenkih kaže na obrazih karakterno domiselno zasnovanih likov. Ni dvoma, Snemaj! je srhljiva, težko prebavljiva šok terapija, ob kateri je strah, da vas ne bo strah, povsem in v celoti odveč.

7/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

9 komentarjev

  1. filmoljub pravi:

    Dotična grozljivščina mi je bila všeč (že zato, ker obožujem ta jezik), ker sicer obrabljenemu zombijevskemu podžanru pristopa s svežimi vizualnimi in dramaturškimi prijemi, ki prijetno stopnjujejo grozo in napetost do navdušujoče neklišejskega konca (ki sicer ni povsem brez podobnosti z recimo Čarovnico iz Blaira, ampak okej). Seveda so morali Američani takoj izvreči svoj rimejk, do prizora natančno repliko dotičnega filma, ki je začudoma nekatere celo blazno navdušil. No ja, “začudoma” ravno ne, se popravljam.
    ;)

    25.11.2008 ob 17:59

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Deliva si ljubezen do španščine, v večji meri pa se očitno strinjava tudi glede filma, le konec mene ni posebej navdušil, čeprav moram priznati, da je žanrsko nadvse efekten in sem se ob spremljanju tresel kot šiba na vodi.

    Karantene še nisem videl, saj časa ni veliko, filmov pa trenutno velik kup, tako da bo bržčas zadostovala kar sočna debata, ki jo spremljam v vedno špasnem Gartnerjevem kotičku. :D

    25.11.2008 ob 21:15

  3. PaucStadt pravi:

    Dober je, res je dober. Ameriške verzije pa ne bi gledal, pa če bi mi ostal res samo še ta film.

    26.11.2008 ob 21:22

  4. IZTOK GARTNER IZTOK GARTNER pravi:

    Ker sem gledal Darkness in Fragiles, me je zelo strah gledati tale Rec. Prav bojim se, da mi ne bo kul.

    27.11.2008 ob 04:33

  5. Jan G. Jan G. pravi:

    Kot pravim, Karantene še nisem videl, toda glede na mnenja tistih, ki so prisostvovali obema in kot po pravilu original hvalijo bolj od rimejka, je tvoj strah odveč. Poleg tega – če gre za čisto kopijo, zakaj ti izvirnik ne bi bil všeč? Obratno se mi zdi bolj naravno. ;)

    27.11.2008 ob 09:46

  6. mgerencer pravi:

    To je skorajda lahko že aksiom, to, da je ameriški remake vedno slabši od originala :)

    27.11.2008 ob 09:50

  7. mrXfilm » 19. Liffe pravi:

    Programska kategorija: Ekstravaganca

    28.11.2008 ob 20:58

  8. filmoljub pravi:

    http://filmoljub.blogspot.com/2010/08/quarantine-2008.html

    :)

    14.08.2010 ob 19:49

  9. mrXfilm » Snemaj! Snemaj! pravi:

    [...] in s pohvalami sprejet španski šoker Snemaj!, čigar pripovedni koncept je temeljil na reportažnem vidiku novinarskega para na nočnem delu, [...]

    2.11.2010 ob 18:42

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !