30.09.2008

Sodni dan

Objavljeno v Kritike O-Š avtor Jan G.

Angleški filmar Neil Marshall nas je z dvema mikrobudžetnima ekscesoma – šokantno srhljivko Pasji vojaki in tesnobnim trilerjem Spust – razvadil do te mere, da od njega pričakujemo nič manj kot vznemirljiva žanrska presenečenja in efektne cineastične anomalije, a dražji in bolj pompozni akcijski rompompom Sodni dan, ki nam ga ponuja tokrat, na žalost ni ne eno ne drugo. Zdi se sicer, da morbidno ogrodje postapokaliptične moralke, ki uvodoma prikaže izbruh smrtonosne epidemije na britanskem otočju, napoveduje zbrano, resno in dovršeno satirizacijo armagedona, kakršno smo v zadnjem času zapazili v filmih Otroci človeštva, 28 dni pozneje in 28 tednov pozneje, toda nadaljnje žanrsko postopanje, ki v prvi plan postavlja drzno in brhko vojaško poveljnico Eden Sinclair (Rhona Mitra) na misiji iskanja odrešujočega medikamenta, se suče predvsem v okvirih heroiziranja in maskulinizacije ženske ter eksploatacije njenega seksapila in potemtakem deluje kot neke sorte parafraza sage o igralski ikoni Tomb Raider ali pa, če hočete, kot variacija znanstveno-fantastične franšize Nevidno zlo. Kot je pričakovati, akcijske sekvence tečejo brez repa in glave, Sinclairijine peripetije ob brezglavem lovu za zdravilom pa so povečini za lase privlečene, in vendar je potrebno priznati, da te hibe vsaj deloma kompenzirajo interesantne in mestoma blazno provokativne upodobitve odpadniških skupin, ki sta se formirali na izolirani coni, po kateri je pustošil virus. Na eni strani imamo kanibalistično pleme, ki mu poveljuje zblazneli punker po imenu Sol (Craig Conway), na drugi viteški red pod vodstvom karizmatičnega doktorja Kanea (Malcolm McDowell), obe kulturi pa kar pokata od poklonov Pobesnelemu Maxu, Potopljenemu svetu, Bojevnikom podzemljaGladiatorju in Eskaliburju; prav špasno prirezovanje del postapokalipse in cyberpunka se izkaže za svetlo plat Marshallovega filma, a preide v veljavo prepozno, da bi končni kolaž odrešil izkrivljenosti, abotnosti in neuravnoteženosti ter na momente očitno pretirane potrošniške naravnanosti. Posledično lahko izrazim le bridko razočaranje – potencial je namreč dober, avtorjeve reference tudi prave, a povsem jasno je, da se bo Marshall v prihodnjih letih za odobravajoče komentarje primoran naučiti svoje avtentične vizije udejanjati ne glede na višino proračuna, s katerim se film ponaša.

4/10

IMDb

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

7 komentarjev

  1. filmoljub pravi:

    :( Škoda, od tega filma sem si obetal veliko (ogled me še čaka), kot privrženec žanra in velik navijač Neila Marshalla. Nizkoproračunci mu gredo očitno bolje, ali pa se je nemara že iztrošil. Saj pravim: when money talks, the bullshit walks.

    30.09.2008 ob 22:37

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Dvomim, da se je iztrošil, saj so ideje tudi v dotičnem filmu dobre, izpeljava pa meni niti slučajno ni všeč. Me pa že zdaj pomalem skrbi za leto 2009 napovedano akcijsko dramo Drive, glede na opis se zdi namreč film precej delikaten. No, upajmo na najboljše. ;)

    30.09.2008 ob 22:44

  3. mgerencer mgerencer pravi:

    Meni je na nek perverzen način bil celo všeč. Tile prehodi iz zombijade, do mad maxa in vse do vitezov, so na najvišjem nivoju thrash početja…

    A proti koncu me je že malo tudi dolgočasil, ker se je prelevil v čisto navadno akcijado.

    1.10.2008 ob 23:49

  4. troBENTica troBENTica pravi:

    Pred leti sem gledala njegove Dog Soldiers (zaradi Seana Pertweeja, kakopak) in ostala v šoku vsaj še nekaj mesecev, ker že dolgo nisem videla tako absurdnega/smešnega/šokantnega izdelka.

    Sicer se na to smejim še danes, če pa Rhona Mitra zasluži vsaj štirico, je morda vredno ogleda bivše virtualne Lare Croft?

    4.10.2008 ob 22:43

  5. Jan G. Jan G. pravi:

    No, po tej plati je – vsaj z moške perspektive – Sodni dan okusna jed. :)

    5.10.2008 ob 10:02

  6. filmoljub pravi:

    Končno sem si zadevo ogledal in sem, kot sem slutil že vnaprej, podobno razočaran ko ti. >>> Doomsday (2008)

    31.05.2009 ob 18:59

  7. mrXfilm » Cesta pravi:

    [...] srečate, kamor se obrnete; zmrdujoč nad vratolomnimi akcijskimi zablodami, kot je Marshallov Sodni dan, se raje pretika med motiviko Meirellesove Slepote, Shyamalanovega Dogodka in Darabontove [...]

    21.08.2010 ob 19:26

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !