14.08.2008

Zohan je zakon

Objavljeno v Kritike T-Ž avtor Jan G.

Zohan (Adam Sandler), hiperaktivni, nepremagljivi, nenadjebljivo efektivni univerzalni vojak, je glavni adut izraelske vojske v boju s palestinskimi silami, ki pa v stalnem vojskovanju ne vidi pravega smisla in vse pogosteje sanjari o pobegu čez lužo in uresničitvi svojih želja o profesionalni frizerski karieri. Ne povedo, toda jasno je, da je Zohanov alter ego Edvard Škarjeroki, da je kot majhen prekomerno gledal Popaja, kot mladec pa prevečkrat videl Ramba, pa tudi da se je pri odraščanju v izraelskega polboga vse preveč zgledoval po svojih starejših bratih Boratu in Hancocku. Ko staršem ponižno razodene svoje sanje, ga doleti začudenje in posmeh, zato v borbi z narcisoidnim palestinskim herojem (John Turturro) zaigra lastno smrt in jo kot slepi potnik mahne v obljubljeno deželo. A kruh je v Ameriki trd; Paul Mitchell ga noče v svojih vrstah, prav tako zanj nimajo posluha manj znani stilisti, ga pa po mučnih peripetijah v svoj skromni salon vendarle vzame čedna mladenka (Emmanuelle Chriqui) s “sovražne” strani izraelsko-palestinske ulice. Tu Zohan zablesti in z bizarno seksapilnim pristopom oblikovanje pričeske spremeni v poživljajoči orgazem priletne generacije otopelih Američank, hkrati pa nezavedno postavlja mostove med sprtima narodoma, ki ju poskuša izpred svojega praga pomesti hipokritski ameriški megaloman Walbridge (Michael Buffer).

V nauku o nesmiselnosti vojne ter komični interpretaciji mednarodne sprave in sožitja, ki premaga kapitalistično slo, bi nemara lahko iskali glavne tematske obrise filma, spregledati pa kajpak ne gre niti burlesknega prikaza krčevitega osebnostnega boja glavnega protagonista za uresničitev življenjskih sanj navkljub vsesplošnemu neodobravanju njegovih bližnjih – in vendar ustvarjalna ekipa, ki jo sestavljajo režiser Dennis Dugan in scenaristi Robert Smigel, Judd Apatow in Adam Sandler, ne da točno vedeti, ali se za bedasto zunanjostjo skriva satirična pridiga ali pa je film v celoti le čudaška farsa, ki se na svoji poti dela norca iz vsega in vsakogar. Če bi namreč film presojal z izrazito kritičnim očesom, bi bržkone cinično pripomnil, da je Zohan je zakon zgolj in samo idiotski šov, ki svoje netrivialne tematske poganjke razpihuje v prekomerno zasoljeni popkorn, ker pa me je kljub svojemu prostaškemu humorju ter povsem brezsramnemu nizanju žanrskih klišejev in družbenih stereotipov na momente neizmerno zabaval, poleg tega pa me na moje precejšnje začudenje dodobra predramil in me celo napeljal na interesantno razglabljanje, je pošteno, da mu pripišem svojevrstno priljudnost in darežljivost ter nenazadnje odkrito priznam, da očiten primanjkljaj filmske gracioznosti in pretencioznosti zna nadvse dobro kompenzirati z neotesano provokativnostjo, ki jo črpa iz svojega kočljivega tematskega okolja. Lahko bi celo rekel, da je Zohan je zakon tako imbecilen film, da ga bi bilo neumno zasmehovati, zakaj zdi se, da se za to izrazito stupidnostjo mora skrivati nekaj več, a po drugi strani ga bi bilo iz istega razloga tudi neodgovorno slepo poveličevati – definitivno pa mu je zdravo pogledati pod kožo in bolje raziskati sindrome njegove mentalne defektnosti.

5/10

IMDb

Zohan je zakon

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

7 komentarjev

  1. Luka pravi:

    Mora bit res cool.

    15.08.2008 ob 00:43

  2. filmoljub pravi:

    Odkrito in brez zadržkov pred morebitnimi predsodki moram priznati, da mi Sandler kot komik nikakor ne potegne. Nenehno me muči nelagoden občutek (najbrž podoben kot tebe, če prav razumem), da ne razumem njegovega humorja, ki je kao butast, ker bi rad izpadel inteligenten, ampak na koncu izzveni zgolj butasto. Or something. Enostavno mi je nezanimiv, čuden in debilen komik in edini kolikor toliko gledljiv njegov film se mi je zdel Anger Management (2003) – jasno, da ne zaradi njega samega, temveč zaradi genialne stranske igralske zasedbe. Tole furanje bizarno intelektualističnega humorja (ali karkoli že je) pri meni nekako ne vžge. Podoben občutek imam včasih pri Willu Ferrellu in nekaterih drugih, trenutno (začudoma) popularnih komikih.

    15.08.2008 ob 19:01

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    Kar prav me razumeš. ;) No, v tem specifičnem primeru bom vendarle ostal pri zagovarjanju Sandlerja, čeravno tudi jaz preziram večino njegovih dosedanjih filmov. Še enkrat sicer poudarjam, da Zohan je zakon v mojih očeh še zdaleč ni kak prelomen film, me je pa v nekaterih segmentih recimo celo asociiral na humor Butca in butca (pa sta si filma kajpak popolnoma diametralna in je drugi nesporno veliko večji od dotičnega) ali pa na provokativnost Borata, ki pa v filmski dediščini vendarle kotirata sorazmerno visoko. Vsekakor pa dilema, ali gre za golo bebavost ali pa malce bizarnejšo satiro, ostaja in jo ne upam razrešiti (filmu namreč ne bi rad odtegnil morebitne globine), tako da s te perspektive tudi povsem razumem tvoje predsodke, saj se, kot pravim, tudi jaz pomalem srečujem z njimi. :)

    16.08.2008 ob 00:17

  4. paucstadt paucstadt pravi:

    Sandlerju sem se dokončno odpovedal… In nič ga ne bom pogrešal ;)

    16.08.2008 ob 13:23

  5. Mario pravi:

    Gledal včeraj. Film je dejansko tako glupi, da mi je bil smešen. Bal sem se da bo film neka brezvezna parodija na filme o superjunakih s nesmiselnim pretiravanjem. Ampak ima nekaj da je gledljiv…

    28.08.2008 ob 11:34

  6. mrXfilm pravi:

    Tropski vihar
    Tropic Thunder (2008)

    Brüno

    Brüno (2009)

    5.10.2008 ob 18:42

  7. stella pravi:

    ta film je res cool sploh pa zato ker je tudi smešen :)

    10.09.2011 ob 14:14

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !