30.07.2008

Vitez teme

Objavljeno v Kritike T-Ž avtor Jan G.

Dovolite, da Vitezu teme uvodoma razširim okvire, da se povrnem v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko se je na ameriškem trgu revij iz kaosa tedaj popularnih detektivskih zvezkov in cenenih pulp fikcij postopno izluščila grafična publikacija, ki je pripoved podajala z zaporedjem slik in besedilom, zapisanim v oblačkih – rodil se je moderni ameriški strip, povečini vezan na akcijske zgodbe s silnimi, mišičastimi, amoralnimi, übermenschevskimi junaki, med katerimi je ledino oral famozni Superman. Le nekaj let pozneje, ko je povpraševanje po stripu močno naraslo, sta Bob Kane in Bill Finger osnovala Batmana – za šablono sta si vzela podobo Supermana, mu dorisala masko ter ob vplivih morbidne viktorijanske literature, srhljivega nemškega ekspresionizma, neprezračenih hollywoodskih horrorjev in razsajajoče harboiled fikcije njegova oblačila postopno prepleskala s črnimi zaplatami. Še več, prevzgojila sta ga v smrtnega mladeniča, mu pridala travmatičen spomin na otroštvo, ga napolnila z maščevalnim besom in nihilizmom ter ga izpostavila prepihu moralnih dilem, mesto Gotham, čigar nočni zaščitnik je Batman postal, pa nasičila s pouličnim kriminalom in nadenj poslala temo, tako da je izgledal kot mračna senca Supermanovega idiličnega Metropolisa.

Vse to razlagam, ker se mi zdi interesantno, kako so njuno vizijo superjunaka interpretirali trije različni filmski ustvarjalci. Tim Burton se je pred skoraj dvema dekadama poklonil umetniškim stilom, ki sta jih parafrazirala in razširjala Finger in Kane, v osemdesetih pa povzela Frank Miller in Alan Moore – na ta način sta nastala dva opresivna, srhljivo misteriozna ekscesa, Batman (1989) in Batmanova vrnitev (1992). Joel Schumacher je v drugi polovici devetdesetih na pobudo vodilnih mož Warner Brosa, ki so se prestrašil Burtonovega temačnega tona, serijo z Batmanom za vse čase in Batmanom & Robinom napravil svetlejšo in barvitejšo ter tako konvencionalnejšo, po drugi strani pa odnosu med Batmanom in Robinom ironično vdahnil homoseksualni podton. Ponovno je bila obujena afera o junakovi seksualni naravnanosti, ki jo je v petdesetih razpihoval Frederic Wertham, Schumacher pa je bil v javnosti obtožen oskrunstva filmske franšize. Pa je prišel angleški režiser Christopher Nolan, ki jo je pred tremi leti zagnal od začetka; lahko bi rekli, da je večjo pozornost kot Batmanu posvetil njegovi resnični identiteti, Bruceu Wayneu, saj je v prologu Batman: Na začetku večino časa odredil psihološki študiji njegove osebnosti, ki ga je pripeljala do simboličnega znaka na njegovih prsih, ter se posledično malodane požvižgal na zavezanost k stripovskemu slogu.

Vitez teme se sedaj začne tam, kjer se je Batman: Na začetku končal. Bruce Wayne (Christian Bale) krmari med nočnim poslanstvom na gothamskih strehah in dnevno službo v očetovem podjetju, pri čemer ga podpirata stara zaveznika, zvesti butler Alfred (Michael Caine) in preudarni genij Lucius Fox (Morgan Freeman). Skupaj s premetenim tožilcem Harveyjem Dentom (Aaron Eckhart), njegovo bistroumno pomočnico Rachel Dawes (Maggie Gyllenhaal) in nepokvarljivim poročnikom Jamesom Gordonom (Gary Oldman) uspešno iztrebljajo trdovratno mestno drhal, vse dokler ne zapreti diabolični, mizantropski Joker (Heath Ledger), ki je vseskozi korak ali dva pred njimi.

Crhistopher Nolan z novim Batmanom še enkrat več dokazuje, da je dozorel filmski ustvarjalec – njegova režija sicer ni vpadljiva, je pa suverena in prepričljiva; v akcijskih prizorih najde občutek za ostrino in dinamiko, predvsem pa ni brezglavo zaletav in je v rabi eksploziva racionalen in skrajno zadržan, medtem ko je v dramatičnih segmentih sila pronicljiv, oporo pa zna poiskati tudi v zanesljivem igralskem ansamblu. V njem nedvomno najbolj izstopa Ledger, ki z izpiljeno govorico, perfektno izrazno mimiko in karizmatično držo sijajno ujame lik psihotičnega zlikovca, četudi me nič, kar sem videl ali bral, v celoti ne prepriča v to, da svojo nalogo opravi impozantneje od Jacka Nicholsona, ki je Jokerja upodobil v Burtonovem filmu. Bale na drugi strani potrjuje, da se najbolje znajde v vlogi playboyja, ki ga je v Ameriškem psihu nenazadnje tudi izstrelila med zvezde, slično lahko trdimo za Eckharta, ki obudi vlogo PR-ovca iz satire Hvala, ker kadite, a se po preobrazbi v dvoličneža komajda obdrži nad vodo. Caine, Freeman in Oldman so zapisani k profesionalni rutini, tako da njihovih predstav ne moremo grajati, pretirano hvaliti pa bi jih bilo tudi povsem neumestno in neumno, z njimi pa se bolj ali manj poistoveti tudi Gyllenhaalova, ki ne pusti omembe vrednega vtisa.

Naj se v zaključku povrnem še k preseganju stripovskih mej, zakaj veliko in na široko se govori o tem, da Vitez teme ni več le film, posnet po grafični predlogi, pač pa mnogo mnogo več. Drži, Nolan ga je nadgradil v eksistencialno dramo, dodal mu je elemente tragedije, s še izrazitejšimi potezami antijunaka pa je Batmana napravil tipično noirovskega. Na ta način se je pravzaprav vrnil na sam začetek, poudaril je vplive, ki so osnovali Batmanovo podobo v tridesetih – povedano drugače, Nolan je Batmana na novo izumil. A v resnici ga ni izumil na bogsigavedi kako svojstven način, tematsko se je držal zgledov Fingerja in Kanea, obrnil pa se je stran od njunih stilnih sredstev in junakove stripovske kilometrine, ki letos šteje natanko osemdeset let. Tu se v meni oglasi metodični skepticizem, prvič zato, ker Batmanovo veličino vidim v vsej raznolikosti, v kateri je v tem dolgem obdobju dajal neizbrisen pečat popularni kulturi, Nolanov film pa se temu z ničemer ne poklanja, in drugič, ker verjamem, da bi filmi, ki so posneti na podlagi stripov, morali ohranjati avtentičen slog svojih predlog. Ni dvoma, Vitez teme je luciden izdelek, prav gotovo pa ni najboljše, kar premore film; morda pa se v prihodnjih letih vendarle izkaže, da je prelomen superjunaški fiks – a zavoljo gole fascinacije nad stripovskimi prvinami upam, da ne.

7/10

IMDb

Vitez teme

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

17 komentarjev

  1. Eva pravi:

    Meni je bil dobr.

    30.07.2008 ob 21:42

  2. filmoljub pravi:

    Tako kot vedno odlična, objektivna, kompetentna recenzija, in končna ocena, ki sem jo potihem celo pričakoval (dasiravno filma še nisem gledal). Sprašujem se, kateri presežki so sploh ostali na voljo režiserju za tretji del novega Batmana, ki bo potemtakem izzvenel še bolj trivialno.

    31.07.2008 ob 07:16

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    Hvala. Kar zadeva tretji del, bo po mojem zelo veliko odvisno od scenarija. Ne bi me presenetilo, če bi bila celotna trilogija zgrajena v obliki dramskega trikotnika in bi bil zadnji del potemtakem (akcijsko) manj udaren, pa zato še bolj poglobljen in mogoče vendarle ne trivialen. Bomo videli, vsekakor pa je pred Nolanom težka naloga.

    31.07.2008 ob 11:55

  4. paucstadt paucstadt pravi:

    Pa sploh bo tretji del? Mislim, je kje že uradno napovedan? Resda pustijo odprta vrata, a morda ga vseeno ne bo.

    In kdo bi bil negativec? Riddler? Two Face? Samo upam, da ne bodo spet kakšnega Robina not vlačli.

    31.07.2008 ob 18:02

  5. Jan G. Jan G. pravi:

    Zamišljen je že kot trilogija, o tem se spomnim, da sem bral, ko je prišel prvi del, pa tudi malce ironično se mi zdi, da bi Nolan pustil svoj projekt takole odprt. Kljub temu je čudno, da uradno še ni napovedan, kar bi v trenutni evforiji vsekakor pričakoval. No, jaz osebno ga bi bil vesel, v kolikor bi znal najti primeren zaključek, pretirano zapletanje zgodbe z novimi liki tudi meni ne diši. ;)

    31.07.2008 ob 18:12

  6. DjJuvan pravi:

    Zanimivo… nisem opazil, da bi omenil še Batman: Gotham Knight. Od istih avtorjev kot je Batman: The Dark Knight in se dogaja pred tem novim filmom.
    LP

    31.07.2008 ob 23:46

  7. Jan G. Jan G. pravi:

    Slišal sem zanj, videl še ne, izgleda pa na moč interesantno. Hvala.

    1.08.2008 ob 08:30

  8. Gregor pravi:

    Mogoče pa bo v tretjem delu skočil v prihodnost za kaki dve desetletji in navdih jemal iz novele the dark knight returns? Vsekakor mora to zaključit, ker si ne predstavljam, da bi kdorkoli drug prevzel krmilo nad tretjim delom. Če je to že zakuhal, naj tudi odkuha.

    4.08.2008 ob 00:01

  9. Jan G. Jan G. pravi:

    Se strinjam, Millerjev The Dark Night Returns ponuja logično nadaljevanje zgodbe, seveda pa zahteva novega Jokerja.

    “Če je to že zakuhal, naj tudi odkuha” izraža nezadovoljstvo nad filmom ali zgolj željo, da z delom nadaljuje?

    4.08.2008 ob 00:19

  10. Gregor pravi:

    Nevem, ko sem ga pogledal, vsekakor zadovoljstvo, potem se pa pogledl še “orginal” pa se mi je Dark Knight zdel preveč resen film, da en skače okrog v netopirjevi obleki, tako da bolj ko študiram bolj sem v dilemi. Tako da bo čas pokazal v kakem spominu mi bo film ostal.

    Drugače sem dobil občutek, da je Ledger-jeva smrt, prekrižala Nolan-ove načrte za 3 (zaključni?) del.

    4.08.2008 ob 09:04

  11. mrXfilm » Iron Man pravi:

    [...] nakazala kanal, v katerega se trenutno stekajo priredbe grafičnih zgodb, ter njegovo nadaljevanje Vitez teme, za katerega se zdi, da bo v prihodnje pridobil status najpomembnejšega svetilnika žanra, [...]

    18.09.2008 ob 17:23

  12. mrXfilm » Hellboy II: Zlata armada pravi:

    [...] sago o Hellboyju, za katero skrbi sijajni mehiški režiser Guillermo del Toro, postavili za zgled Batmanu, Iron Manu in ostalim aktualnim, v zadnjem času vse bolje podkovanim stripovskim priredbam, [...]

    19.09.2008 ob 17:02

  13. filmoljub pravi:

    Check. Film sem si končno pogledal. Strinjam se s tvojo oceno in tokrat glede marsičesa tudi z Gartnerjem (če hoče, je sposoben sila pronicljivih recenzij). Svojega vtisa posebej verjetno niti ne bom zapisal, kar se mi ne da in nimam kaj veliko za dodati. Ledger ni boljši od Nicholsona, le drugačen. Bale je slabši kot v prejšnjem filmu in na trenutke skoraj patetičen. Film je razvlečen, mestoma dolgočasen in po nepotrebnem zakompliciran do te mere, da liki, njihovi značaji in dogajanje zbledijo in razvodenijo. Batmanova družica (Gyllenhaalova) je najslabša doslej. Nolan se bo moral zelo potruditi, da ne bo njegova trilogija izzvenela še bolj trivialno kot trilogija Matrica. Dvomim, da mu bo uspelo.

    15.11.2008 ob 20:59

  14. Jan G. Jan G. pravi:

    Ker je Filmoljub svoj vtis vendarle razširil v konstruktivno in premišljeno objavo, povezavo nanjo z veseljem lepim zraven.

    19.11.2008 ob 16:46

  15. mrXfilm » Oskarji 2009 pravi:

    Stranska moška vloga – Heath Ledger, oskar
    Montaža, nominacija

    Poleg tega:
    oskar za montažo zvoka ter
    nominacije za kamero, vizualne učinke, mešanje zvoka, scenografijo in masko.

    27.02.2009 ob 20:45

  16. mrXfilm » Izvor pravi:

    [...] zloglasni Izvor v eno sklaplja spektakularen portret razpetega protagonista, ki mu sledimo v Batmanovih novih oblačilih, in cikcakasto štorijo, reprezentirano v filmih Following, Memento in Skrivnostna [...]

    7.08.2010 ob 17:26

  17. mrXfilm » Scott Pilgrim proti vsem pravi:

    [...] navadi mi je, da nergam nad filmskimi adaptacijami stripov, ki se otepajo karikiranega sloga svojih predlog, in zgodi se, [...]

    9.11.2010 ob 17:48

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !