Arhiv za mesec Junij, 2008

11.06.2008

Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje

Zapisano pod Kritike E-I avtor: Jan G.

Pozna šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so v Hollywoodu dodobra prevetrila dotedanji ustvarjalni pristop in po klavrnejših časih prinesla nov vzpon filmski umetnosti, ki je ob novih tehnoloških zmožnostih in očitnejšemu udejanjanju auteurske teorije dobila povsem nove razsežnosti. Tekom dekade se je postopno razvijal tudi filmski spektakel in počasi dobival obrise današnjega blockbustra, pri čemer je pomembno vlogo odigrala produkcijska hiša Georgea Lucasa, ki je po izjemnem komercialnem uspehu vesoljske epopeje Vojna zvezd v začetku osemdesetih zasnovala še lik simpatičnega in pogumnega arheologa Indiane Jonesa. Poklon serialom iz tridesetih in štiridesetih let, kot si je Lucas franšizo zamišljal uvodoma, je prerasel v temeljni manifest modernega pustolovskega filma in tako je Lucas ob izdatni pomoči režiserja Stevena Spielberga po reinvenciji znanstvene-fantastike zastavil nove smernice še enemu izmed najpopularnejših filmskih žanrov. Trilogija, ki jo je pričel Lov za izgubljenim zakladom (1981), nadaljeval Tempelj usode (1984) in zaključil Zadnji križarski pohod (1989), je poleg klasičnega populističnega entertainmenta, ki se je izkazoval v vratolomnem akcijskem dogajanju in samoironičnih opazkah glavnega protagonista, prinesla številne interesantne in nemalokrat zbadljive historične perspektive, pestro in razgibano kompozicijo likov, predvsem pa stalen razkol med človeškim pohlepom in slo po brezmejni moči ter spoštljivim, skorajda ponižnim odnosom do preteklega časa.

Tokratna pustolovščina, poimenovana Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje, na platna prihaja po devetnajstletnem premoru, v njej pa se ostareli in upehani pustolovec (Harrison Ford) bolj kot ne po naključju umeša v mrzlično iskanje mitske kristalne lobanje, ki ga leta 1957, v hudem hladnovojnem prepihu v imenu sovjetske armade vodi brezkompromisna, neustavljiva in napol psihotična znanstvenica Irina Spalko (Cate Blanchett). Lobanja, izdelana iz skrivnostne visokomagnetne snovi, izvira iz starodavne majevske kulture, zato se dogajanje iz tajnih ameriških oporišč preseli v perujsko džunglo, kjer vrli Indiana Jones ob pomoči uporniškega sina (Shia LeBeouf), odtujene ljubezni (Karen Allen) in halucinirajočega kolega (John Hurt) poskuša preprečiti, da bi nepojmljiva, transcendentna sila prišla v neprave roke.

Spielberg staro poslanstvo nove formulacije žanra učinkovito zamenja z domiselnim obujanjem zaščitnih znakov legendarne franšize, saj se v številnih rekonstrukcijah znamenitih prizorov nostalgično vrača k originalni trojici filmov, še zdaleč pa s tovrstnim memoarskim tonom ne zanemarja akcijske fluidnosti, ki jo brez zadržkov žene preko stvarnih meja. Zavoljo eksplicitne pretiranosti in očitne izkrivljenosti pa ne vzbuja zgražanja in ogorčenosti, nego spodbuja smeh in v tem smislu deluje nabrito, hudomušno in šegavo, kar se naravi filma nedvomno imenitno poda. Povsem ne zapostavi niti prepoznavne tematske raznolikosti – tako paleti verskih ideologij po judizmu, hinduizmu in krščanstvu na primer dodaja še majevsko –, dosti pa je tudi naukov o osebni dozorelosti in družinskih vrednotah, a le-te Spielberg striktno drži na vajetih, tako da se ne zoperstavljajo prevladujoče komičnemu in dinamičnemu vzdušju. Novi Indiana Jones tako poteši v mnogoterih pogledih, predvsem pa gre njegovo težo iskati v nazorni reprezentaciji umetelnosti in zverziranosti pionirskega spektakla, ki je kljub izraziti komercialni naravnanosti okretno krmaril med čermi konvencionalizma in banalnosti ter za razliko od večine dandanašnjih megalomanskih projektov gledalca znal zapeljati in očarati, brez da bi od njega neuvidevno terjal nemudno in takojšnjo mentalno retardacijo.

7/10

IMDb

Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje