17.02.2008

Ni prostora za starce

Objavljeno v Kritike J-N avtor Jan G.

Brata Ethan in Joel Coen sta leta 1996 posnela Fargo, imenitni, po malem groteskni neo-noir, v katerem je William H. Macy igral malega, preslišanega človeka – specifično, obubožanega, obupanega in na pol propadlega prodajalca avtomobilov, ki je v denarni stiski naročil ženino ugrabitev, da bi od tasta, bogatega in nesramnega stiskača, izmolzel kak belič za pokritje nastalih dolgov. Seveda se njegov načrt ni izšel, še slabše, sprevrgel se je v krvavi masaker, želeni denar pa je pogoltnila snežna idila Severne Dakote. V novi, na nek način že kultni kriminalni drami bratov Coen, ki nosi alegoričen naslov Ni prostora za starce, snežna prostranstva zamenja pustinja zahodnega Teksasa, tipično noirovsko banano pa tu pooseblja degradiran vietnamski veteran Llewelyn Moss (Josh Brolin), ki na lovu za antilopo po naključju zaide na mesto ponesrečene predaje drog, nedaleč stran pa mu obzorje razsvetli torba z dvema milijonoma ameriških zelencev. Brez pomišljanja jo pograbi in kakopak se mu ne sanja, da je s svojim pohlepnim dejanjem podpisal faustov pakt, zakaj na podplate se mu brž prilepi serijski morilec Anton Chigurh (Javier Bardem), totalno ekscentričen, asocioalen in sociopatsko izprijen freak, ki po teksaških stepah mori s kompresijsko mašino za pobijanje živine. Da je nori psihopat v resnici inkarnacija temnega angela usode, vam potegne brž, ko se izkristalizira njegovo popolno nasprotje, dobri angel v postavi retardiranega, vidno upehanega šerifa (Tommy Lee Jones), ki pa le počasi in neuspešno šepa za mrtvohladnim Chigurhom in preganjanim Mossom.

Coena s takó abstraktno depikcijo spopada med dobrim in zlim, ki ga dobro podkrepita z biblijskimi motivi, spiritualističnimi aluzijami in simbolističnimi metaforami, pravzaprav sintetizirata pravi paradoks, saj njun film temelji na realističnem, včasih očitno minimalističnem postvesternskem slogu – in to bi v nas resnici na ljubo vzbudilo precejšen dvom v konstruktivnost končnega izdelka, ako ne bi dobro poznali narave njunega ustvarjanja. Toda tako kot sta subverzivne pomene zgodb premišljeno podtikala v svoja prejšnja dela, tudi tokrat postopata skrajno graciozno in sublimno ter v ogrodje intenzivnega, mestoma zlovešče srhljivega trilerja uspešno vrivata filozofsko temo z velikim razteznostnim koeficientom; ker pa je le-ta morda še za odtenek večji, kot smo ga ugotavljali pri ostalih izdelkih iz njunega dosedanjega opusa, bi celo lahko rekli, da je najnovejši film na tematski ravni za nivo višje od svojih predhodnikov, s čimer brata nazorno potrjujeta osebnostno dozorelost in izkušenost. Do enakih sklepov pridemo, če njun izdelek presojamo z dramaturške plati – z uklanjanjem žanrskih predpostavk kažeta, da še vedno ostajata zvesta iskrivi mladostni drznosti iz konca osemdesetih let, ko sta zastavila prepoznaven in sebi lasten oblikovni koncept, le da je slog, ki sta ga mojstrila in pilila dve dekadi, sedaj že stopnjevan do točke, ko upravičeno lahko govorimo ne le o obrtniški dovršenosti nego o pravi stilni perfektnosti. Oba aspekta skupaj zagotavljata lucidno cineastično izkustvo, zatorej lahko brez narejenega ali pa, bog ne daj, slepega entuziazma film Ni prostora za starce proglasimo za popolno mojstrovino ter ga povsem mirno potisnemo direktno v anale filmske zgodovine.

10/10

IMDb

Ni prostora za starce

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

13 komentarjev

  1. paucstadt paucstadt pravi:

    E, točno tako :approve: Res izjemen film.

    17.02.2008 ob 20:44

  2. Gregor pravi:

    moram dobiti moč in voljo da se malo poglobim v vse “težje” filme, ki so prišli na spored pred kratkim, čeprav od vseh sem ravno pri Ni prostora za starce, dobil tako različne feed bake, da bo verjetno, na 1 mestu, ko bo prišel čas za resnejše filme.

    17.02.2008 ob 21:45

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    Vsekakor si to zasluži! ;) Sicer pa ti priporočam, da poskušaš najti lastno interpretacijo, sam sem v zapisu želel postaviti čim širši okvir in se nisem poglabljal v ekzaktnejše utemeljitve – zdi se mi, da film od gledalca pričakuje nekaj subjektivne presoje.

    17.02.2008 ob 22:24

  4. Mario's thing... pravi:

    No Country for Old Men (2007)…

    No Country for Old Men (2007)1
    Plot Outline: Violence and mayhem ensue after a hunter stumbles upon some dead bodies, a stash of heroin and more than $2 million in cash near the Rio Grande.
    Trailer
    Briljanten film! Odlična režija, sploh pa me je imp…

    25.02.2008 ob 11:13

  5. mrXfilm » Oskarji 2008 pravi:

    Najboljši film, oskar
    Najboljši režiser – Ethan in Joel Coen, oskar
    Stranska moška vloga – Javier Bardem, oskar
    Priredba scenarija, oskar
    Montaža, nominacija

    25.02.2008 ob 20:04

  6. lukav lukav pravi:

    Za obliznit prste!

    25.02.2008 ob 21:53

  7. Bojan pravi:

    Film je OK, toda v nobeni kritiki ne zasledim poleg vsesplošnega razglašanja pohlepa po denarju tudi na nek način skrb za sočloveka, ki je prikazana s sceno, ko se vrne na kraj pokola in prinese vodo! Mimogrede, brez vode, ne bi bilo nadaljevanje zgodbe ali drugače, ne bi bilo filma!

    5.03.2008 ob 22:02

  8. Jan G. Jan G. pravi:

    Ja, res je. Ko se Moss vrne na kraj pokola, se izkaže, da vendarle ni izrecno negativen lik; pa se kljub temu zdi, da se vest oglasi prepozno – tisti prvi vzgib, da pobere denar, prevlada, mnogo kasneje ga prešine skrb za sočloveka in nemara je situacija, v katero se zaplete, neke sorte moralna kazen, ki mu je za to naložena. Po drugi strani bi lahko njegovo dejanje interpretiral tudi z najočitnejšim sporočilom filma: pohlep in sla po denarju sta v dandanašnjem času postala primarna nagiba, sočutje pa je postalo sekundarna vrednota. Kakorkoli že, zame osebno Moss ni glavni lik, narobe, vidim ga kot navadno banano in na nek način povsem nepomembna figuro, ki se slučajno znajde v središču pomembnejšega etičnega spopada; le-ta v zakup jemlje veliko širši in kompleksnejši spekter vprašanj, ki presegajo žanrsko opredelitev filma. Potemtakem je omenjena scena ključnega pomena za samo zgodbo, vrednost izdelku pa z moje perspektive dajejo predvsem šerifova melanholična razmišljanja in postopen izris Chigurhjevih zloveščih načel.

    5.03.2008 ob 23:13

  9. mrXfilm » Preberi in zažgi pravi:

    [...] lanskoletni monumentalni kinematografski kompoziciji Ni prostora za starce, s katero sta gladko slavila na letošnji podelitvi oskarjev, se brata Ethan in Joel Coen vračata [...]

    8.12.2008 ob 20:23

  10. mrXfilm » Inventura 2008 pravi:

    Po mojem prepričanju eden izmed najboljših filmov, o katerih sem pisal v letu 2008.

    30.12.2008 ob 20:21

  11. filmoljub pravi:

    Skromno dodajam svoj komentar Velikega Lebowskega (1998) in vanj pripenjam povezavo na zgornji odlični opis.

    12.02.2010 ob 18:37

  12. mrXfilm » Cesta pravi:

    [...] za starce, ki sta ga brata Ethan in Joel Coen pred tremi leti pretopila v nepozabno cineastično mojstrovino istega imena, medtem ko v literarnem svetu bržčas najvišje kotira s Pulitzerjevo nagrado [...]

    21.08.2010 ob 19:16

  13. mrXfilm » Zresni se pravi:

    [...] pojenja, pred dvema letoma začepila usta s perfektno urezanim rekviemom izumirajočim vrednotam, Ni prostora za starce po imenu. Brž zatem sta nonšalantno odmerila še lunatično farso Preberi in zažgi, sedaj pa z [...]

    26.03.2011 ob 18:57

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !