30.09.2007

Gospod Brooks

Objavljeno v Kritike E-I avtor Jan G.

Film Bruca A. Evansa je intriganten in močno subtilen triler o serijskem morilcu in njegovem patološkem pobijanju neznancev, prav posebno draž pa mu dajejo posredne alegorije, ki jih nosi pod težko, opresivno zaveso. Earl Brooks (Kevin Costner) je hudo uspešen poslovnež srednjih let, dobro situiran, dobro preskrbljen, s pametnim, zrelim pogledom na življenje, s stoičnim, umirjenim obrazom in z odločno, pokončno držo. Kar preveč je popoln, eh, jasno, vse frustracije, komplekse in osebnostne dileme pomete pod preprogo – v svoj zlobni alter ego, v zloveščo hipokritsko nakazo (William Hurt), ki mu eksistenco daje njegova mučna shizofrenična motnja. Problem je v tem, da ga njegov drugi jaz peha v neke sorte bolezenski trans, v katerem spretno, precizno in po skrbno načrtovanem postopku likvidira naključne pare. Ubijanje je njegova obsedenost, njegova zasvojenost, z ubijanjem se izraža in sprošča svoj bes – pomislite, poštirkan mladenič v srednjih dvajsetih je v Ameriškem psihu z morilskim pohodom potešil svojo zavist in brezmejno nevoščljivost, nebrzdana sla po brutalnem pokolu je bila udejanjenje mladostniškega rivalstva, s krvavim masakrom pa je nenazadnje izkazoval svoj bolestni metroseksualizem, kruti boj poklicnega profesionalizma, razkol med ambicijami in sposobnostmi ter težnjo po estetizaciji stvarnosti. Lahko rečemo, da gospod Brooks s svojo obliko delikta počne nekaj zelo sličnega, le da namesto stiske ob iskanju lastne identitete doživlja krizo srednjih let, trpko razpetost med družinsko idilo in kapitalistično gonjo, ujetost in neizživetost samca v vlogi skrbnega očeta in pozornega moža, tesnobno ukalupljenost v konvencionalnem mišljenju ter bridko razočaranje ob nezmožnosti uresničevanja svoje paradoksne želje po amoralnosti in perfekcionizmu.

Njegov pravi, dobri jaz sicer počasi prevzema pobudo, toda ali se s tem nemara ne skriva pred samim seboj? Dvoletno abstinenco prekine rekoč, da to počne zadnjič, a ko ga pri umoru brezsramnega para zaloti in poslika voajeristični fotograf (Dane Cook), ki v zameno za posnetke zahteva, da ga vzame v obrtniško prakso, Brooksu pač ne ostane drugega, kot da začne oprezati za novo žrtvijo. Kakopak je lahko srečen, da ga čudaški freak ni zašpecal trmasti detektivki Tracy Atwood (Demi Moore), ki ga že lep čas zaman preučuje, toda kaj kmalu se situacija zaplete do te mere, da mora resno razmisliti o svoji prihodnosti in bodočnosti svoje familije; ta bi se ob razkritju njegovega avtorskega dela znašla na hudem prepihu. Gospod Brooks je sijajen kontrast dveh kontradiktornih svetov – idealiziran vsakdanjik z iluzorno srečo in emocionalno toplino uživa status gracioznega in sublimnega, a le dokler ga ne postavimo pred ogledalo; že v naslednjem trenutku je namreč prezrcaljen v mračen, psihološko izprijen in vendar nepopisno liričen noir, ki se konča s sunkovitim twistom. Vprašanje je le, kdaj vam je suspenz upognil realnost in kje za vas metaforičnost preraste meje eksaktne dobesednosti.

7/10

IMDb

Gospod Brooks

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

10 komentarjev

  1. lukav lukav pravi:

    Hmm a to bo zdej serija filmov?
    Sem pogledal, pa mi je bil kar všeč.. Podoben koncept ima tudi nanizanka Dexter, saj ima tudi sam neukrotljivo željo po pobijanju, le da jo je usmeril v zlikovce, ki si kao ”zaslužijo” smrt .. Prva sezona je bila res NORA!

    Brooks ma pa ql očala :P

    30.09.2007 ob 22:03

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Zakaj serija filmov?

    O tvoji “obsesiji” z očali sem pa bral, ja. Heh:).

    30.09.2007 ob 22:12

  3. lukav lukav pravi:

    Emm ma mislim, da sem bral v enem izmed starejših vikend magazinov, da bo več nadaljevanj .. NJa, mogoče sem zamešal ..

    30.09.2007 ob 22:30

  4. Jan G. Jan G. pravi:

    Hm, ne vem, nikjer nisem tega zasledil, pa tudi film kot tak se mi zdi zaključena celota.

    1.10.2007 ob 14:46

  5. Gregor pravi:

    Res lepo zaključena celota, nekaj časa me je dajal občutek, da če bo nadaljevanje da se zna pretvoriti v kako mladinsko sranje v stilu american psiho 2, tako da naj postijo na miru.

    2.10.2007 ob 23:32

  6. trobentica trobentica pravi:

    Me zanima, kako se odreže Dane Cook. Bo treba gledati.

    6.10.2007 ob 19:00

  7. Jan G. Jan G. pravi:

    Mene je navdušil – lik antipatičnega, narcisoidnega, rahlo izprijenega fotografa odigra odlično, predvsem zato, ker do izraza pride “junakova” zafrustriranost, odtujenost in osamljenost, ki jo s samozavestnimi karakternimi potezami skriva. V primerjavi z Demi Moore, ki ima pravzaprav zelo podoben lik (odločna detektivka, ki s trmo zakriva osebnostno krizo), je njegov delež prav gotovo prepričljivejši.

    6.10.2007 ob 22:11

  8. trobentica trobentica pravi:

    Kevin me je bolj prepričal. Vloga tako izrazitega negativca me celo hoče prepričati, da morda pa zna tudi igrati? Bom rekla, da mi je bil film všeč:)

    21.10.2007 ob 19:36

  9. Jan G. Jan G. pravi:

    Hehe. Vloge negativcev očitno delajo čudeže – na pamet mi pade Cruise v meni hudo všečnih Stranskih učinkih – ali deviantni liki dejansko predstavljajo boljše izhodišče za karakterno uprizoritev ali pa je vzrok fascinacije preprosto to, da dotičnega igralca v takšni vlogi ne pričakuješ? Ne vem.

    21.10.2007 ob 20:09

  10. Mario's thing... pravi:

    Mr. Brooks (2007)…

    Mr. Brooks (2007)1
    Plot Outline: A psychological thriller about a man who is sometimes controlled by his murder-and-mayhem-loving alter ego.
    Trailer
    Meni osebno zelo dober film. Mogoče zato ker so mi všeč takšni filmi, mogoče zato ker me malo aso…

    26.10.2007 ob 03:20

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !