31.08.2007

Ed Wood

Objavljeno v Ob strani avtor Jan G.

Zlati lev za življenjsko delo gre v roke Tima Burtona.

Temačni gozd, zapuščena hiša in žvižganje vetra. “Bo tvoje srce vzdržalo šokantna dejstva te resnične zgodbe Edwarda D. Wooda mlajšega?” vpraša jasnovidec Charles Criswell King (Jeffrey Jones), ko se na začetku filma povzpne iz mrliške krste. Zatem se kamera spusti na zaraščeno pokopališče in na nagrobnih kamnih preberete imena glavnih igralcev. Kako značilno za Burtona, pomislim, že že, a tokrat gre za aluzijo na bizarne umotvore Edwarda Wooda, se opomnim.

Oprostite moji oholosti, mojemu gizdalinstvu, moji pretirani domišljavosti, oprostite mojemu nepoznavanju filmske umetnosti, oprostite, ker dekadentnega artista nove filmske ere primerjam z lunatikom, z najbolj čudaškim režiserjem B filmov, z maničnim freakom in nepoboljšljivim izprijencem cineastičnega sveta. Oprostite. A drznem si reči, da tale ohlapna, malce prirejena biografija Eda Wooda (Johnny Depp) ni le film o najslabšem ustvarjalcu, ki je kdajkoli rovaril po Hollywoodu, drznem si reči, da je tale komična drama po malem tudi Burtonova izpoved o svobodi ustvarjanja, o elanu in zagnanosti, o nebrzdani strasti, o ljubezni do celuloida, o svoji afekciji in spoštovanju do bizarne eksistence Wooda mlajšega. Da se podkrepim in opravičim, dajem v vednost Burtonov Mars napada!, stilno parodijo mikrobudžetnih filmov iz petdesetih, v kateri vzporednic z Woodovimi konstrukti ni težko najti – in posnel jo je le dve leti po Edu Woodu.

V Edovo življenje se Burtonov film vklopi nekje v začetku petdesetih let, v času, ko Wood sreča Belo Lugosi (Martin Landau), pozabljeno, zadrogirano legendo temačnih grozljivk, ki postane navdih in zvezda stalnica njegovih ponesrečenih filmov. Začne se z Glenom ali Glendo (1953), Woodovo osebno izpovedjo o transvestizmu in preoblačenju v ženska oblačila, nadaljuje s Pošastino nevesto (1955) ter konča z znamenitim Načrtom 9 iz zunanjega sveta (1959). Na sprehodu skozi dekado Woodovega ustvarjanja pa Burton ne sonči le njegovega ekscentrizma, pač pa skozi prikaz kaotičnega in večkrat kompromisnega snemanja izpostavlja brezčasno problematiko filmskega sveta; predvsem zbiranje finančnih sredstev, soočanje s posmehljivimi kritikami in propadanje slovitih zvezd. Če v filmu poiščete še izvor avtorjeve obvezne morbidnosti in poklon obdobju, ki ga v številnih delih navdihuje, je kakopak jasno, da Ed Wood ni le klasični, obrabljeni portret, temveč eden izmed najintimnejših Burtonovih filmov. In nenazadnje, ali ni grotesken, surrealističen in satiričen ton, s katerim se Burton poigrava, prav vizija filma, ki ga Edward D. Wood mlajši bodisi zaradi pomanjkanja talenta bodisi zaradi okolja, v katerem je svoje izdelke vzgajal, nikoli ni uspel posneti?

IMDb

Ed Wood

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

6 komentarjev

  1. lukav lukav pravi:

    Super film, čeprav je Burton večkrat ranil meje mojega okusa, vendar zaradi same ”ideologije” filma upravičeno. Po ogledu filma, sem začel takoj iskati raznorazne informacije o Ed-u, Legosi ipd.. Portret Legosija imam še danes v glavi in ob omembi njegovega priimka imam vedno nek čuden občutek.

    Zdi se mi, da film na precej prefinjen način prikaže današnje človekove ”vrednote”, obenem pa nam pod nos pomoli ravno to, kar najbolj zavračamo.

    31.08.2007 ob 22:52

  2. paucstadt paucstadt pravi:

    Morda najboljši Burton?

    1.09.2007 ob 16:42

  3. Jan G. Jan G. pravi:

    Morda:). Pravzaprav sem pri izbiri kolebal med Edom Woodom in Big Fish, pa sem se nazadnje vendarle odločil za prvega, ker je, se mi zdi, bolj “burtonovski”. Rangiral pa bi jih težko, verjetno bi se zraven vtaknil še kak Škarjeroki, tudi Corpse Bride mi je bil všeč.

    Luka, se povsem strinjam;).

    1.09.2007 ob 18:55

  4. lukav lukav pravi:

    big fish je tudi nor ja .. :)
    corps bride ma super glasbo pa me spominja na grim fandango igrico ;D..

    1.09.2007 ob 20:18

  5. Jan G. Jan G. pravi:

    Ta Grim Fandanga mi na žalost nikoli ni prišla pod roke, ti pa priporočam (v kolikor še nisi), da ugrizneš še v plastelinsko Božično pustolovščino (The Nightmare Before Christmas).

    1.09.2007 ob 20:35

  6. lukav lukav pravi:

    sem sem.. :D D itaq da je nor XDD .. čeprav sem se navadu da si vsak božič pogledam bad santa ;DD

    1.09.2007 ob 23:45

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !