13.08.2007

Simpsonovi

Objavljeno v Kritike O-Š avtor Jan G.

Simpsonovi se, kot veste, v polurni izdaji na malih ekranih pojavljajo že vse tja od leta 1989 in če jih po osemnajstih letih predvajanja okličem za artefakt popularne kulture, jih, tu se morate strinjati, na noben način pretirano ne poveličujem, malikujem ali, bog ne daj, slepo napihujem njihovega kultnega statusa. Ideje o celovečercu so se po glavah ustvarjalcev motale že vse od ranih začetkov serije, zato transkripcije v film ne gre posplošeno jemati za komercialni trik; problem je bil v tem, da se je v fazi priprav vseskozi zatikalo pri širitvah scenarijev, tako da je družina iz Springfielda šele letos izkusila famozno veliko platno. Bolje pozno kot nikoli, pravim.

V Homerjeve (Dan Castellaneta in Jernej Kuntner) intelektualne sposobnosti nismo nikoli dvomili, pa vendar jo tokrat Springfieldu hudo zagode, ko silos s pujsovimi iztrebki namesto na odlagališče odpadkov zapelje v že tako prekomerno onesnaženo jezero. Posledice so akutne in pogubne, zato služba za varovanje okolja nad mestece posadi steklen pokrov, ki naj bi preprečil širjenje ekološke katastrofe. Hčerka Lisa (Yeardley Smith in Mojca Fatur), Al Gorova najposlušnejša gledalka, je nad očetom globoko razočarana, prav tako sin Bart (Nancy Cartwright in Nina Valič), ki izgubi zaupanje v Homerjeve očetovske sposobnosti, njegova ljubeča žena Marge (Julie Kavner in Violeta Tomič) pa ga obtoži popolne neodgovornosti. Ko za Homerjevo delo izvejo ostali prebivalci Springfielda in se namenijo barbarsko in brutalno pokončati priljubljeno družino, tako trezno glavo ohrani le najmlajša članica, Maggie, ki v svojem peskovniku najde skrivno pot na drugo stran steklenega pokrova. A kot kmalu spozna Homer, se težav z begom ne da rešiti.

David Silverman, ki je usmerjal nastajanje Simpsonovih, poskrbi, da so liki, kot je v navadi, nabriti s sarkazmom in cinizmom, polni porogljivosti in ironije, da jim ne manjka hib in paradoksov, da so komični, če že ne burleskni in bizarni, če že ne groteskni; predvsem pa, da jih satira ameriškega srednjega razreda, parodija svetovne paranoje in norčava obdelava aktualnih družbenih vprašanj spremljajo na vsakem koraku. Še več, kamorkoli se ozrete, ugledate aluzije in reference na raznovrstno filmsko produkcijo, denimo Spider-Mana, Harryja Potterja in Jurski park pa na Vesele nogice in Medvedja brata, da ne omenjam Titanika, Apokalipta, Heroja in ostalih. Tako hitre in fluidne obravnave najrazličnejših tem ne najdete nikjer drugje, Simpsonovi v filmu namreč izgledajo nekako tako, kot da bi se s pospešenim tokom spustili po toboganu vseh osemnajstih sezon. Kar je perfektno, ker, kot prvič, v slabi uri in pol tempo niti za trenutek ne pade, kot drugič, presenečenja letijo nekontrolirano in z vseh strani, in kot tretjič, film ponuja enormne količine hrane za žvečenje, žuljenje in premlevanje. Edino, kar je slabo, je, da ne pušča nikakršnega časa za premislek, a tudi to je, gledano z druge perspektive, dobro – Simpsonove si boste ogledali vsaj dvakrat.

8/10

IMDb

Simpsonovi

free webpage hit counter

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

12 komentarjev

  1. klemenix klemenix pravi:

    He, šele sedaj sem opazil, da si poznavalec filmov! Zanima me, kaj meniš o sinhronizirani verziji filma The Simpsons? Sam menim, da so se naši igralci zaman trudili…brat je bil namreč nad sinhronizirano verzijo zelo razočaran!

    17.08.2007 ob 12:41

  2. Jan G. Jan G. pravi:

    Ne morem ti povedati mnenja, ker sem gledal različico s podnapisi:).

    Sinhronizacija animacij (predvsem tistih namenjenim otrokom) se mi zdi sicer zelo dobrodošla, a zgolj in samo v primeru, da distributer ponudi nesinhronizirano in sinhronizirano verzijo (kot v primeru Simpsonovih). Robert L. Tuva je prav danes na Vesti pisal o novi Pixarjevi risanki Ratatouille, ki jo je Cenex dal na ogled le sinhronizirano, kar vzbuja številne pomisleke (nenazadnje gre tako početje tudi na škodo distributerja, ki bo bržkone prodal manj vstopnic).

    Sicer pa sinhronizacije pri nas dosti nihajo, nekatere so pohvalno dobre, spet druge zelo slabe, v primeru Simpsonovih sem slišal, da se nekako ne skladajo (zapriseženi gledalci nenazadnje družino spremljajo že 18 let), informacije iz prve roke pa ti na žalost ne morem dati.

    Tista storija o sinhroniziranih filmih pa… brez komentarja;).

    17.08.2007 ob 15:16

  3. Boris pravi:

    Dobro napisano, tudi meni je bil film zelo všeč, sam bi mu prilepil 9/10.

    19.08.2007 ob 15:28

  4. klemenix klemenix pravi:

    He, brez besed. Rečem lahko samo, da se spet strinjam s tabo.:D Ne vem no, gledal sem trailer za sinhronizirano verzijo filma o Simpsonovih in zopet moram reči, da bi lahko za “slovensko različico” izbrali igralce z bolj podobnimi glasovi originalu.Predvsem Jernej Kuntner kot Homer mi nekako ni všeč.Sicer pa se strinjam s tabo, da je stvar sprejemljiva, če distributer ponudi originalno in sinhronizirano različico. Veliko otrok si bo seveda raje (ter lažje) ogledalo sinhronozirano verzijo.

    Sem pa tudi jaz odločen nasprotnik sinhronizacije filmov! Če bo prišlo do tega, se mi lahko pridružiš…bova metala bombe ;)

    22.08.2007 ob 23:30

  5. Jan G. Jan G. pravi:

    Takole radikalno? Morda:).

    Prevesti bi bilo treba pri nas prej še vse kaj drugega, tole s filmi je vsekakor pogruntavščina brez primere.

    23.08.2007 ob 00:03

  6. lukav lukav pravi:

    Hmm v našem koperskem Koloseju pri sinhronizaciji sploh nimaš izbire. Sem kar malo jezen, za kako zavajanje ljudi gre. Če trdijo, da sta na voljo sinhronizirana in nesinhronizirana verzija, naj se tega tudi držijo! Imam slabe izkušnje s temi sinhronizacijami, sploh pa nad podmladkom, ki drugega ne zna kot se dret, rigat, težit in smejat bedastim prdcem.. ob tem jih seveda starši podpirajo. Pri tem se samo vprašaš ali si normalen, da si se spustil v kaj takega. Sem mislil da starši premorejo kaj sarkazma..

    Sicer pa je Simpsonove (sinhronizirane) pogledala sestra in je rekla da je živi obup. Mene niso spravili not za noben denar. Ravno sem si pogledal angleško verzijo in tale izjava tobogan, po katerem se spustiš je kot rit in srajca. Ql film, ki bi pa verjetno v skrajšani verziji (epizoda), deloval še bolje.

    23.08.2007 ob 21:27

  7. Jan G. Jan G. pravi:

    Pred vstopom v kinodvorano v ljubljanskem Koloseju je enkrat nek moški pred mano od študentke, ki je pobirala karte, zahteval, naj poskrbijo za mir v dvorani, punca ga je le malce začudeno pogledala, večina v vrsti pa je tipa zgroženo ošvrknila, češ kaj se gre in sitnari, a imel je popolnoma prav. Kultura obnašanja v kinih je pri nas dobesedno na psu, kinematografi pa bi morali za red poskrbeti, nenazadnje so karte pregrešno drage, da cel film poslušaš brezvezne pripombe in primitivno spakovanje pa je nesramnost brez primere (sram naj bo kvazigledalce, še bolj pa pristojne). Je pa tako (ne)obnašanje povsem pričakovan efekt dandanašnjega spektakularnega filma (kokakola + popkorn + adrenalinska atrakcija) – kot večkrat poudarjam, to ni kino, to je lunapark (glej Transformerje).

    23.08.2007 ob 21:52

  8. lukav lukav pravi:

    Huh midva s punco sva prišla lih za uvodno špico filma in vsi sedeži so bili zasedeni. Pa gledava številke in nikjer mesta.. Potem sem si mogu cel film ogledati na tleh, pri tem naju je pa napizda delavka koloseja, da kaj delava na tleh, ali imava sploh karte in začela težit imetnikom kart.. Jaz tega ne razumem. Če so ti odredili sedež v tako majhni dvorani, se tja tudi vsedi. Če smo že pri tem, po vsem cirkusu, ki ga je zganjala (šla je tudi do prodajalke kart), se na koncu ni niti opravičila. Oprostite, če smo fer, bi nama lahko vsaj ponudili vstopnico za kako drugo kino predstavo. Plačal sem sedež ne tla, plačal sem predstavo ne pa ”half screen” in nenazadnje, plačal sem mir ne pa kraval.

    Sošolec mi je nekaj časa nazaj pravil, kako je en med predstavo popizdu, se začel dret na malega, ki nikakor ni mogel utihniti. Slednji se ga je nato tako ustrašil, da celo predstavo ni upal niti nosa obrisati. POŠTENO!

    Grem pošnofat transformerje.. gledal jih ziher NE BOM!!! EW EW EW :D

    23.08.2007 ob 22:14

  9. Jan G. Jan G. pravi:

    Očitno bo treba v šole zares uvesti filmsko vzgojo (kar bi bilo nenazadnje zelo lepo in prav, o filmu se v šoli sliši bore malo, češ tole ni kulturno), zadnjič sem v knjižnici celo naletel na neke sorte učbenik oziroma vodnik za poučevanje najmlajših (Poglej si z novimi očmi), pa ni bilo časa za boljši vpogled. Ob naslednji priložnosti ga gotovo prelistam:).

    23.08.2007 ob 23:00

  10. lukav lukav pravi:

    Emm ja. Samo na srednji šoli smo imeli super slavista. Vedno nas je pripravljal na filmsko predstavo in za to porabil čas, ki bi ga lahko posvetil pač učnemu načrtu. Po ogledu filma pa je sledil vedno komentar. Film je vzel pod drobnogled, ga preučil, kaj o njem prebral, izkušnje, tako da je vedno potegnil bistvo. Za domačo nalogo, pa smo mogli napisati kak komentar na film ipd. Meni je blo to res noro :) ). Škoda, da sem ga imel samo prvi dve leti ..

    Sicer pa ljudje v kina nosijo kulturo od doma. Spomnem se profesorjevega komentarja na Kruh in mleko, ko so začeli šolarji spuščati take in drugačne glasove, to počnejo ravno tisti, ki se jim to dogaja doma. Kruh in mleko je kar realna slika slovenske družine. Sploh pa citat ”če je tmin raj, je taverna japka”.

    23.08.2007 ob 23:55

  11. Jan G. Jan G. pravi:

    V učnem načrtu nekako ni prostora za film, tako da se v šoli srečaš z njim le, če imaš srečo s profesorji. Pri nas smo si tu in tam izborili kakšnega ob zaključku leta, ko drugega ni bilo več početi, a takrat sem bil med redkimi, ki so si ga dejansko ogledali. Tekom leta je bil film na sporedu zelo redko (k snovi bi se sicer odlično podal, pa zaradi natrpanosti bojda ni časa).

    Tudi mene je Kruh in mleko prepričal, sicer pa sem se pred časom udeležil literarnega večera z Janom Cvitkovičem in projekcijo njegovega Odgrobadogroba – da ne bom le grajal, prireditev je organizirala šola. Za tisti večer sem ji zares hvaležen:).

    24.08.2007 ob 00:27

  12. sarchy pravi:

    DOBER FILM

    his a pig dobra pesem

    11.07.2009 ob 16:36

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !