31.10.2006

Hiša pošast

Objavljeno v Kritike E-I avtor Jan G.

Ko ste lani gledali grozljivko Odklenjena skrivnost, v kateri se je mlada bolničarka zaposlila kot oskrbnica ostarelega možaka v morbidni hiši v močvirnatem predelu južne Louisiane in se soočila z bizarno preteklostjo hiše, vam satira segregacije črncev ni mogla uiti. Razplet je bil preveč fatalen. Približno v istem času ste si lahko pri nas ogledali tudi rimejk Amityville: Hiša groze, v katerem se je mlada družinica naselila v temačni hiši s prav tako bizarno preteklostjo. Tudi tu satire niste mogli spregledati. Ko si je hiša vzela talca, mu ni pustila oditi – izgledal je kot stereotipna figura od televizije, reality šova in podobnih svinjarij odvisnega mladca. Nekaj mesecev pred tem ste videli še en rimejk, Hišo voščenih figur, burlesko debilnih ameriških mladcev, ki so nasedli obrtniški praksi čudaških dvojčkov, nekaj mesecev po tem pa še drugi del Žage, v kateri je Jigsaw v opuščeno hišo zaprl modele s kriminalno kartoteko, vmes pa je vtaknil še sineta pokvarjenega kepsa, ki jih je spravil za zapahe, tako da je film izgledal kot nadaljevanje tipičnih policijskih trilerjev in nadaljevank ali bolje, kot revanša ustaljenim šablonam, ki konstanto opevajo ameriški javni red in mir.

Da hollywoodske grozljivke v zadnjem času na veliko polemizirajo različne vidike ameriške družbe, je torej kot na dlani. In tudi Hiša pošast, po Polarnem vlaku druga risanka, ki v celoti temelji na posebni 3D grafiki, imenovani performance capture, in sploh prva digitalno obdelana animacija, ki se prišteva h grozljivkam, se zgleduje po svojih žanrskih bratih. Tu imate DJ-ja (Mitchel Musso & Rok Kuntner), tipičnega malega pustolovca, ki bo zrasel v Indiano Jonesa. Tu imate njegovega zavaljenega buddyja (Sam Lerner & Nik Burkeljca), ki že zdaj izgleda kot Eric Cartman. In tu imate Jenny (Spencer Locke & Aleksandra Krajnovič), nadebudno plavolasko, ki ji nasledstvo Blondinke s Harvarda ne uide. Čez cesto je hiša, v njej živi zlobni Nebbercracker (Steve Buscemi & Niko Goršič). Ko ga zadene infarkt, hiša podivja in začne terorizirati sosesko, ta nenavadna kreatura, ki se vzpne nad enolično ameriško predmestje, pa izgleda kot orjaški napadalec, ki želi konzumirati ameriške sanje. Je že tako, da se je ameriška socialna problematika naselila tudi v družinskih filmih – celo več, animacija, v kateri otroci premagajo os zla in zagotovijo mir, je najboljši način uvajanja mladine v prihodnost, ki jo čaka.

Hiša pošast je vizualno všečna in tematsko napeta animirana grozljivka, ki pa jo žanrska klišejskost drži vse preveč na kratko, da bi zares prepričala.

5/10

IMDb

Hiša pošast

 
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback. RSS 2.0

4 komentarjev

  1. maja pravi:

    ja janči, ki se pa tebe vse na najde:)
    nam te hvalila, de nau kičest zglidal

    31.10.2006 ob 19:21

  2. mrXfilm » Oskarji 2007 pravi:

    [...] Animirani celovečerec: Vesele nogice, Avtomobili, Hiša pošast [...]

    11.03.2007 ob 20:50

  3. mrXfilm » Disturbia pravi:

    [...] od Privlačne sosede, Morilca mehkega srca, Lepote po ameriško pa do Teksaškega pokola z motorko, Hiše pošasti in Krika. Da je vse skupaj bolj pristno in infiltrirano, s prijateljema, fatalno sosedo (Sarah [...]

    9.08.2009 ob 20:51

  4. Goran pravi:

    Treba si ji tudi skinit, čeprav je stara.

    17.12.2011 ob 11:18

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !